Podatki o okolju in javne storitve

Od 1. junija, 2022 Novice

V okviru Tedna podatkov 2022 je 26. maja 2022 4PDIH organiziral spletni dogodek, posvečen okoljskim podatkom in namenjen občinam in njihovim javnim službam, nevladnim organizacijam ter drugim javnim organizacijam, odgovornim za okolje, javno upravo, digitalizacijo in odprte podatke.

Z rastjo okoljske ozaveščenosti in digitalizacije državljani pričakujejo enostaven dostop do različnih okoljskih informacij. Zato smo povabili predstavnike državega, lokalnega, gospodarskega in nevladnega sektorja, da predstavijo kaj jim lahko ponudimo, kako pridobivajo in uporabljajo podatke, ali so oblike podatkov standardizirane, povezljive in strojno berljive.

Dr. Emilija Stojmenova Duh, vodja 4PDIH, je v uvodnem nagovoru pozdravila prisotne in predstavila namen širšega mednarodnega Tedna podatkov, to je ugotoviti vrednost množičnih podatkov ali Big data in umetne inteligence. 4PDIH sodeluje z organizatorji mednarodnega Tedna podatkov v okviru projekta EUHubs4data. Kot popotnico k nadaljnjemu programu je poudarila, da digitalizacija ni cilj, temveč sredstvo za doseganje zastavljenih ciljev. Digitalizacija pomaga povečati učinkovitost, sprejemati bolj informirane odločitve ter prispeva k izboljšanju kvalitete življenja in trajnostnemu razvoju.

Tanja Bolte, ARSO, je predstavila prenovo sistema okoljskih podatkov kot del ukrepa Zeleni slovenski lokacijski okvir(Green-SLO4D) iz Načrta za okrevanje in odpornost. Z ukrepom si bodo do konca leta 2025 prizadevali medsebojno povezati ključno prostorsko in okoljsko digitalno podatkovno infrastrukturo. Povezani bodo ključni procesi in zbirke podatkov sistemov eProstor, eOkolje, eVode, eNarava. Vzpostavljena digitalna podatkovna infrastruktura bo zagotovila povezovanje procesov, podatkov in storitev ter dostop do digitalnih podatkov in storitev na področju prostora, okolja, nepremičnin, vode in narave. Služila bo kot podlaga za razvoj povezanih digitalnih storitev.

Rok Havliček, ARSO, je predstavil LIFE projekt NarcIS, s katerim bodo vzpostavili enotno vstopno točko do podatkov o naravi in njenem varstvu, povezali partnerje in uporabnike podatkov ter zagotovili trajnost. Prizadevajo si, da bo to orodje pripomoglo k učinkovitejšemu izvajanju zakonodaje, hkrati pa izvajajo aktivnosti za dvig ozaveščenosti deležnikov in ciljnih skupin o razpoložljivosti in uporabnosti podatkov ter o možnostih sodelovanja. Poudaril je tudi pomen standardizacije podatkov in strojno berljive formate.

Cvetka Slana, vodja Skupne službe varstva okolja, Skupne občinske uprave Maribor je predstavila Spletno interaktivno karto »Maribor – okolje in zdravje«, ki je namenjena predvsem občankam in občanom. Na interaktivni spletni karti so na voljo aktualni podatki o stanju okolja v občini in širši okolici, predstavljeni so tudi nekateri zdravstveni podatki. S karto želijo prispevati k še boljši informiranosti splošne javnosti o stanju okolja na bolj enostaven in pregleden način, hkrati pa okrepiti zavedanje, da sta kakovost okolja, v katerem živimo in zdravje tesno povezana.

Jaka Kranjc, Ekologi brez meja, je spregovoril o integraciji ne-javnih podatkov, torej tistih, ki ne nastajajo v javnem sektorju. Ekologi brez meja se ukvarjajo pretežno z odpadki in pri tem dajejo poudarek podatkom, saj se na okoljskih področjih dogaja veliko zlorab (greenwashing). Izpostavil je ključne probleme, ki jih zaznavajo pri integraciji njihovih podatkov v javne in obratno, to so zahtevnost okoljskega nadzora, dejstvo, da različni akterji zbirajo cel kup podatkov, vendar je malo ponovne uporabe in premalo razumevanja skupnostne znanosti na področju podatkov. Na lokalni ravni se pogosto srečujejo z nezaupanje in nepoznavanjem rabe podatkov ter s tem povezanimi pravnimi vprašanji.

Branka Trčak, MO Ljubljana, je predstavila Platformo za upravljanje z invazivnimi tujerodnimi rastlinami. Iz slabo pregledne in uporabniku neprijazne preglednice z informacijami o nahajališčih vrste Ambrosia artemisiifolia, skupaj z ukrepi v GIS je MOL v sodelovanju z GDI, JP Voka Snaga in Biotehniško fakulteto UL vzpostavil informacijsko platformo. Pripravili so zasnovo podatkovnega sistema, seznam vrst za popisovanje, šifrante in razvili aplikacijo za popisovanje in odstranjevanje invazivnih turjerodnih rastlin. Danes imajo 29.945 podatkov, 122 popisanih vrst, 70 habitatnih tipov na 19.205 lokalitetah površine 2,81 km2.

Katarina Pogačnik, direktorica podjetja Envirodual je predstavila storitve, ki jih ponujajo za občine, te so s področja energetike, okolja, podnebnih sprememb, kakovosti zraka, prehoda v dekarbonizacijo oz. ogljično nevtralnost občin s ciljem pospešitve prehoda v nizkoogljično družbo, spodbujanja trajnostnih investicij in zagotavljanja kakovosti življenja prebivalstva. Pri izdelavi in izvedbi strateških razvojno naravnanih projektov za občine (SRO, LEK, SECAP, OPVO, CPVO, PVO, IP, PIZ, INVP, Ogljični in ekološki odtisi, LCA…) so v podjetju dobro spoznali občinsko delovanje, zakonodajo, vire financiranja, orodija s področij sistemov upravljanja, trajnostne kazalnike, krožno gospodarstvo, interdisciplinarnost, kar jim je bila odlična popotnica pri razvoju storitev na podlagi podatkov. Pri svojih rešitvah uporabljajo državne podatke (ARSO, GURS, SURS, Ministrstva, Direkcija za vode, BORZEN, Geološki zavod, Zavod za Gozdove …), občinske (OPN, OPPN, razsvetljava, meritve kakovosti zraka…), podatke zasebnega sektorja (Elektro distribucije, industrija…), odprtokodne (Open street maps…) in samostojno pridobljene podatke (IoT, lastni izračuni…). Vsa ta množica podatkov se prikazuje v Energetsko podnebnem atlasu, ki omogoča občinam pregledovanje validiranih, standariziranih, povezljivih in strojno berljivih podatkovnih virov, na podlagi katerih lahko načrtujejo svoje strateške ukrepe, hkrati pa ponuja številne storitve za občine, občane in investitorje. Med storitvami za občine so Digitalni LEK, energetska bilanca, Lokacijska energetska informacija za objekt, identicikacija lokacij za sončne elektrarne in številne druge.

Po posameznih predstavitvah je sledila okrogla miza, ki jo je moderiral Aleš Veršič iz Službe Vlade za digitalno preobrazbo. V uvodu je izpostavil pripravo novele Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki bo omogočila tudi dostop do določenih podatkovnih zbirk preko API vmesnikov. Gre za zbirke velike vrednosti s šestih področij (geoprostorski podatki, podatki o opazovanju zemlje in okolja, meteorološki podatki, statistični podatki, podatki o družbah in lastništvo družb, podatki o mobilnosti). Sledila je živahna razprava, v kateri so sodelovali vsi panelisti in tudi nekaj udeležencev. Žal je za vse, ki so se želeli oglasiti zmanjkalo časa, kar nakazuje na aktualnost tematike in kliče po ponovnem srečanju.

Gradiva so na voljo na spletni strani dogodka Podatki o okolju in javne storitve.