V Maputu, glavnem mestu Mozambika, raziskovalci programa Future Climate for Africa (FCFA) v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za zdravje razvijajo digitalno orodje, ki na podlagi podatkov o preteklih izbruhih bolezni in podnebju omogoča natančno spremljanje ter predvidevanje žarišč malarije in kolere, s čimer pomaga lokalni vladi bolje načrtovati in pripraviti ukrepe za obvladovanje epidemij.
Podnebne spremembe bodo v prihodnosti povzročile proporcionalno večjo škodo v manj razvitih državah, med katerimi je veliko afriških. Ključni sektorji tamkajšnjega gospodarstva, denimo kmetijstvo, vodni sektor, rudarstvo in turizem, so zelo odvisni od naravnih virov, na katere imajo podnebne spremembe velik vpliv, prav tako so z njimi povezani vsi večji izzivi regije, kot so revščina, nezanesljiva preskrba s hrano in vodo ter izbruhi bolezni.
V Maputu, glavnem mestu Mozambika, ekstremnejše in vse pogostejše padavine povzročajo zastajanje vode v številnih delih mesta, posledice katerega so izbruhi malarije in kolere, posebej v urbanistično slabše načrtovanih in gosto poseljenih območjih. Pričakovano je, da bodo v prihodnosti zaradi podnebnih sprememb takšne razmere še pogostejše. Raziskovalci tamkajšnje univerze in programa Future Climate for Africa (FCFA) so v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za zdravje pričeli razvijati digitalno orodje, ki jim omogoča boljše spremljanje in predvidevanje žarišč bolezni na podlagi obsežne arhivske zbirke podatkov o izbruhih omenjenih bolezni, kot tudi o podnebju. Ti podatki so prikazani na zemljevidu mesta, ki hkrati vsebuje še informacije o gostoti prebivalstva in njihovih bivalnih pogojih, saj določene skupnosti živijo v neurejenih predelih, kjer je večja verjetnost poplav zaradi neustrezne kanalizacije, kar povzroči več izbruhov bolezni. Prav tako so prikazani ključni vodnjaki, pri katerih morajo državni organi spremljati kakovost vode. Raziskovalci orodju, ki temelji na umetni inteligenci, podajo vremensko napoved v obliki podatkov o pričakovani količini dežja in temperaturnih razmerah, na podlagi katerih ta napove mesta najverjetnejših izbruhov bolezni; to raziskovalcem omogoča, da za 10 do 20 dni v naprej predvidijo, kje bodo območja z visokim tveganjem in kje so najprimernejše bolnišnice.
