Pilotni projekt krožnih hotelov na Majorki, čigar partnerji so TIRME, Melia, Iberostar, Riu, Garden, AgroMallorca in Son March, je primer javno-zasebnega sodelovanja med lokalno upravo in privatnim hotelirskim, kmetijskim in odpadkovnim sektorjem. Prizadeva si povezati vse dejavnike, ki sodelujejo pri kroženju organskih snovi na otoku, z namenom optimiziranja naravnih virov in zmanjšanja vpliva na okolje. Na Mallorci turizem predstavlja več kot 60 % BDP, kmetijstvo pa 1,3 %, vendar je z vidika rabe zemljišč 85 % le teh namenjenih kmetijstvu. Upoštevajoč dane okoliščine in dejstvo, da trenutno približno 20% hrane konča v smeteh, si domačini prizadevajo za čim bolj trajnostni razvoj, ki bi jim omogočil postati prvi otok brez odpadkov na svetu. Takšen tip sodelovanja in posledičnega krožnega gospodarstva je močno spodbujan s strani Evropske Unije, prav tako pa projekt izpolnjuje kar 10 od 17 ciljev trajnostnega razvoja, določenih s strani Združenih narodov.
Pričujoča dobra praksa, predstavljena v okviru Interreg projekta Carpe Digem, se odvija v štirih korakih: začne se pri ozaveščanju strank ter usposabljanju zaposlenih glede učinkovitega ločevanja odpadkov s poudarkom na zavrženi hrani. To komunalna podjetja ločeno od ostalih odpadkov odpeljejo v podjetje TIRME, ki se ukvarja z njeno predelavo v ekološki kompost, ki ga kmetje uporabijo za pridelavo zelenjave. Slednjo prodajo hotelom, ki so zagotovili odpadke za kompost in s tem sklenejo krog sodelovanja. Ob tem, zahvaljujoč sodobnim tehnologijam, vseskozi poteka tudi zbiranje in obdelava podatkov o količini odpadkov vsakega hotela in posledični količini komposta. Prav tako je mogoče predvideti, koliko paradižnikov, bučk in druge zelenjave je s strani kmetov mogoče pridelati na hektar in tono komposta.
Tehnologija veriženja blokov zagotavlja še večjo stopnjo transparentnosti glede sodelovanja vseh članov verige. Projekt tako hkrati podpira lokalni kmetijski sektor, povečuje okoljsko ozaveščenost podjetji in hotelskih gostov ter preprečuje nastajanje velikih količin organskih odpadkov.
Gre torej za izjemen primer inovativne rabe sodobnih tehnologij, ki pomagajo zmanjšati vpliv turističnega sektorja na lokalno okolje, pri čemer pa je med drugim potrebno izpostaviti še premišljeno predstavitev pričujoče dobre prakse širši javnosti, zlasti otrokom in mladini, ki se na način strokovno vodenih ogledov spoznavajo s potrebami trajnostnega razvoja, ne nazadnje pa tudi z modeli krožne ekonomije. Spoznavno-učna pot tako zajema vlakec, ki obiskovalko in obiskovalca zapelje na krožno pot: od smeti, do tako rekoč kreativne rabe odpadnih materialov.
