Gradiva

Tu smo za vas zbrali raznovrstna gradiva, povezana s poslanstvom in dejavnostjo 4PDIH-a (digitalizacija organizacij, občin, podjetij, javne uprave). Gradiva so namenjena javnosti in so nastala v okviru delavnic, konferenc in delovnih srečanj, ki obravnavajo relevantna področja digitalizacije. Gradiva najdete v kategorijah: mesta in skupnosti, podjetja, javna uprava, izobraževanje in splošna raba.

Akcijski načrt za prehod v digitalizacijo

Cilj akcijskega načrta za prehod v digitalizacijo (ang. Digital transition action plan) je zagotavljati boljše javne storitve za državljane, podpirati evropska mesta pri vpeljavi digitalizacije in pomagati evropskim podjetjem za razvoj inovacij in ustvarjanje novih poslovnih priložnosti za globalni trg. Akcijski načrt je del izvajanja Urban Agenda for the EU, ki bil sprejet hkrati z Amsterdamskim paktom maja 2016. Akcijski načrt je povezan z več strategijami na ravni EU, kot je the Digital Single Market Strategy for Europe, ter EU eGovernment Action Plan 2016-2020.

Namen akcijskega načrta je je izboljšati zakonodajo, instrumente financiranja in izmenjavo znanja, da bi prispevali k dolgoročnim ciljem Evropske Unije za trajnostno rast ter socialno, gospodarsko in teritorialno kohezijo.

Ukrepi so povezani z enim od naslednjih načel:

  • dostop do digitalnih spretnosti za vsakogar, omogočanje in izvajanje e-uprave, ki je osredotočena na državljane
  • zagotavljanje prostega in pravičnega dostopa do odprtih/javnih/osebnih podatkov
  • pospeševanje in sprejetje novih digitalnih tehnologij v mestih
  • spodbujanje digitalnega prehoda mest in novi poslovni modeli
  • okrepitev sposobnosti mest za delovanje v okviru prehoda v digitalizacijo.

Akcijski načrt za prehod v digitalizacijo lahko najdete tukaj (za zdaj le v angleškem jeziku).

Umetna inteligenca: evropski pristop k odličnosti in zaupanju

Razvoj umetne inteligence je zelo hiter. Vključuje številna tveganja, kot so nejasno odločanje, diskriminacija na podlagi spola ali druge vrste, vdori v naše zasebno življenje ali uporaba v kriminalne namene. Komisija se je zavezala omogočiti znanstveni preboj in ohraniti tehnološko vodstvo EU z pristopom, da so nove tehnologije v službi izboljšanje življenja vseh ljudi ob spoštovanju njihovih pravic.

Evropska strategija za podatke

Podatki so temelj digitalne preobrazbe. Podatki določajo naš način proizvodnje, potrošnje in življenja. Dostop do čedalje večje količine podatkov in zmožnost njihove uporabe sta bistvenega pomena za inovacije in gospodarsko rast. Inovacije, ki so jih spodbudili podatki, lahko prinesejo znatne in konkretne koristi za državljane in državljanke (na primer s personalizirano medicino ali boljšo mobilnostjo) ter evropskemu gospodarstvu (denimo z boljšim oblikovanjem politik in uporabnejšimi javnimi storitvami).

Cilj evropske strategije za podatke je EU omogočiti vodilno vlogo v podatkovni družbi. Z oblikovanjem enotnega trga za podatke bodo lahko podatki krožili znotraj EU in med sektorji v dobrobit podjetij, raziskovalcev in javnih uprav. Ljudje, podjetja in organizacije bodo lahko sprejemali boljša odločitve na podlagi spoznanj, pridobljenih z neosebnimi podatki, ki bi morali biti na voljo vsem.

Najnovejši dokument Evropska strategija za podatke najdete na tej povezavi (za zdaj le v angleškem jeziku).

Bela knjiga AIOTI o aktivnostih mreže IoT eDIH

Mreža IoT Digital Innovation Hubs, ki jo podpira Zveza za inovacije na področju interneta stvari (ang. Alliance for Internet of Things InnovationAIOTI), bo imela ključno vlogo pri oblikovanju skupnosti razvijalcev, ki prispevajo k uveljavljanju IoT v evropsko industrijo na lokalni ravni. Obenem bo poudarek na strategijah razvoja poslovanja projektov s področja IoT, ki se izvajajo na lokalni ravni, na koncu pa bo predložen načrt za izpolnitev obstoječih sektorskih potreb in razkritje novih gospodarskih družb z angažiranjem lokalnega gospodarstva. Namen programa je torej podpirati razvoj in delovanje vozlišč IoT DIH v EU in po svetu.

Pričujoča (druga) publikacija, ki jo je pripravila delovna skupina AIOTI DIH, prispeva dodatno opredelitev tega, kakšna bo mreža IoT eDIH, in obravnava upravljanje, poslovni model, pravila sodelovanja, certificiranje, storitve, katalog platform in trg.

4PDIH je član mreže IoT DIH, za dokument, ki ga najdete na povezavi, pa je vodja 4PDIH-a dr. Emilija Stojmenova Duh prispevala ravno poglavje o upravljanju. Celotno publikacijo najdete tukaj.

Prispevek sicer opisuje številne ukrepe, ki jih mora AIOTI izvesti za vzpostavitev trajnostne mreže IoT eDIH, ki bi lahko podpirala IoT eDIH. V naslednjem programu Digitalna Evropa bo namreč 1,3 milijarde evrov na voljo za zagotavljanje široke uporabe digitalnih tehnologij v celotnem gospodarstvu in družbi za izgradnjo ter krepitev mreže evropskih digitalnih stičišč za inovacije, katerih cilj je imeti vozlišče v vsaki regiji, da bi podjetjem, javnim uslužbencem in skupnostim pomagala izkoristiti digitalne priložnosti.

Podpora regijam v industrijski tranziciji – poročilo OECD

Politike za ljudi in kraje

Poročilo OECD ponuja smernice za obvladovanje industrijske tranzicije in je namenjeno vsem odločevalcem, ki si prizadevajo za izboljšanje politik, ki spodbujajo industrijske spremembe.

Opredeljuje, kako lahko regije v industrijski tranziciji postanejo bolj konkurenčne in bolj prožne v razmerah velikih sprememb, ki jih prinašajo globalizacija, razogljičenje in nenehne tehnološke spremembe.

Povzema razprave, ki izhajajo iz številnih delavnic medvrstniškega učenja, ki sta jih v 2018 skupaj organizirala Evropska komisija in OECD, ter predstavlja številna orodja za implementacijo, ki jih imajo oblikovalci politik na voljo za spodbuditev regionalnega inovacijskega potenciala za reševanje navedenih izzivov na makro ravni in spremljajočih posebnosti, kot so neprimerna baza znanja, brezposelnost zaradi deindustrializacije in omejene naložbene priložnosti.

Poročilo združuje ekonomsko analizo ter regionalne in državne prakse sodelujočih regij in držav na področju prihodnosti dela, podjetništva, inovacij, prehoda v podnebno nevtralno gospodarstvo in vključujoče rasti, na podlagi tega pregleda pa opredeljuje medsektorske izkušnje za pomoč politiki, da bodo ustvarjalci lahko uspešno oblikovali naslednji sveženj ukrepov za pametno specializacijo in regionalne strategije za inovacije.

Celotno poročilo (v različnih formatih: web, PDF, ePUB) najdete na povezavi.

Zemljevid digitalnega sodelovanja (poročilo generalnega sekretarja ZN)

»Digitalne tehnologije ne obstajajo v vakuumu – imajo ogromen potencial za pozitivne spremembe, po drugi strani pa lahko tudi okrepijo in povečajo obstoječe pomanjkljivosti ter gospodarske in druge neenakosti,« je le eden izmed poudarkov najnovejšega poročila generalnega sekretarja Združenih narodov.

Julija 2018 je generalni sekretar sklical visoki odbor za digitalno sodelovanje, da bi zbral predloge za okrepitev sodelovanja v digitalnem prostoru med vladami, zasebnim sektorjem, civilno družbo, mednarodnimi organizacijami, akademskimi ustanovami, tehniško skupnostjo in drugimi pomembnimi deležniki. Komisija je junija 2019 sklepe tega odbora predstavila v končnem poročilu z naslovom Doba digitalne soodvisnosti, v katerega je vključila 5 sklopov priporočil o tem, kako lahko mednarodna skupnost sodeluje pri opredelitvi optimalne rabe digitalnih tehnologij in zmanjšanju tveganj:

  1. vzpostavitev vključujočega digitalnega gospodarstva in družbe;
  2. razvoj človeških in institucionalnih zmogljivosti;
  3. varstvo človekovih pravic in samostojnega človeškega delovanja;
  4. spodbujanje digitalnega zaupanja, varnosti in stabilnosti;
  5. spodbujanje globalnega digitalnega sodelovanja.

Po izdaji poročila so države članice in več kot 100 subjektov in organizacij sekretarju posredovali povratne informacije na sklepe in priporočila, izvedene pa so bile tudi strokovne skupine na to temo, ki so se posvetovale o tem, kako izvajati ta priporočila, kar je vključevalo tudi pripravo vsebine za poročilo Zemljevid digitalnega sodelovanja. Njihovi prispevki so namreč pomenili neprecenljive vpoglede, ki so bili skrbno preučeni pri pripravi III. in IV. poglavja tega poročila.

Namen pričujočega poročila je, prvič, povzeti stanje vseh prvotnih priporočil odbora, ki vključujejo tudi nadaljnja posvetovanja na to temo, in drugič, določitev sklepnih stališč za nadaljevanje ukrepov na področju digitalnega sodelovanja.

Poročilo Zemljevid digitalnega sodelovanja najdete na povezavi.

Delavnice 'Analiza potreb na področju digitalizacije slovenskih občin'

Predstavitev možnosti digitalizacije občin in priložnosti za sodelovanje ter delavnica soustvarjanja digitalnih rešitev za občine s pomočjo metodologije SEROI+:

Načrt za mesta in regije kot podlaga za digitalno preobrazbo

Digitalna transformacija ne omogoča samo gospodarske rasti, ampak tudi izboljšanje kakovosti življenja vseh državljanov Evropske unije. Dokument Načrt za mesta in regije kot podlaga za digitalno preobrazbo (ang. Blueprint for cities and regions as launch pads for digital transformation), ki ga je pripravil Strateški politični forum o digitalnem podjetništvu Evropske komisije (ang. Strategic Policy Forum on Digital Entrepreneurship), poudarja strateško vlogo mest in regij pri sodobni digitalni preobrazbi.

Dokument je nastal na podlagi analize trinajstih različnih evropskih mest, ki so vpeljale digitalno preobrazbo in tako dosegle višjo gospodarsko rast. Poročilo služi kot vodnik za oblikovalce nacionalnih in lokalnih politik, podjetja, raziskovalne inštitucije in civilno družbo. Namen dokumenta je spodbujanje regionalne gospodarske rasti in povečanje delovnih mest, prav tako pa definira konkretne korake za dosego le-tega, dejavnike uspeha in kazalnike za njihovo merjenje.

Načrt določa štiri glavne stebre, ki jih lahko uporabijo zainteresirani deležniki, da pomagajo svojim mestom in regijam, da postanejo digitalne:

  1. Vodenje in sodelovanje za pametno upravljanje lokalnega digitalnega ekosistema
    • Ustvarite v prihodnost usmerjeno digitalno strategijo in okoli nje zgradite skupno vizijo
    • Gradite dolgotrajna partnerstva in odnose
    • Sodelujte preko meja verig vrednosti in sektorjev
  2. Spodbujanje podjetništva in dvig digitalnih kadrovskih kompetenc za pospešitev procesa digitalne preobrazbe
    • Spodbujajte lokalno delovno silo, da se usmeri v digitalizacijo
    • Privabite globalne digitalne talente
    • Razvijajte kulturo podjetništva
  3. Dostop do podatkov in tehnologij, ki omogočajo rešitve na lokalnem nivoju
    • Razvijte digitalno strategijo za mesta
    • Omogočite dostop do odprtih podatkov preko platform za odprte podatke
    • Zagotovite dostop do digitalnih tehnologij na lokalni ravni
  4. Ključne naložbe v infrastrukturo, ki spodbuja digitalni razvoj
    • Zagotovite nujno digitalno infrastrukturo za digitalno preoblikovanje lokalnih podjetij
    • Zagotovite varne naložbe v digitalno infrastrukturo
    • Zagotovite ekonomsko vzdržnost lokalnih naložb v digitalno infrastrukturo

Načrt za mesta in regije kot podlaga za digitalno preobrazbo (ang. Blueprint for cities and regions as launch pads for digital transformation) je dostopen na tej povezavi (zaenkrat le v angleškem jeziku).

Izziv za digitalna mesta

Izziv za digitalna mesta (ang. Digital Cities Challenge) je program Evropske komisije, katerega namen je spodbujanje 41 mest pri razvoju in izvajanju politik na področju digitalizacije, kar lahko pomembno vpliva na vsakodnevno življenje prebivalcev mest in podjetij.

Izziv je trajal med 2017 in 2019 in je vključeval 41 evropskih mest, ki so tvorila mrežo sodelovanja, učenja in izmenjavo praks. Vključeval je 15 mest, ki so bila izbrana izmed 92 prijavami iz 23 držav članic, 20 mest, ki so bila povabljena, da sodelujejo v pobudi za digitalno preobrazbo z lastnimi sredstvi, in 6 mest, ki so imela vlogo mentorjev, saj so se pridružila prostovoljno in z ostalimi mesti delila svoje dragocene izkušnje. Povezavo do seznama sodelujočih mest in njihovih primerov dobrih praks lahko najdete tukaj.

V okviru programa so razvili tudi orodje za oceno digitalne zrelosti mest. Orodje je odprto za uporabo in se osredotoča na vlogo mest kot nosilcev industrijske preobrazbe s pomočjo digitalnih tehnologij in rešitev v gospodarstvu. Uporabniki lahko dobijo takojšen dostop do svojih rezultatov in učnih gradiv. Dostop do orodja najdete tukaj.

Rezultat projekta so tudi nasveti za različne deležnike. Pripravili so specifična priporočila in nasvete za različne deležnike kot so: grozdi, mestni menedžerji, direktorji podjetij, nevladne organizacije, investitorji, novinarji in mnogi drugi. Priporočila lahko najdete tukaj.

Povezavo do spletne strani Izziv za digitalna mesta (Digital cities challenges) pa najdete na tej povezavi (zaenkrat le v angleškem jeziku).

Metodologija zbiranja ključnih kazalnikov uspešnosti za pametna trajnostna mesta

Dokument Metodologija zbiranja ključnih kazalnikov uspešnosti za pametna trajnostna mesta (ang. Collection Methodology for Key Performance Indicators for Smart Sustainable Cities) je nastal v okviru pobude Združenja za pametna trajnostna mesta (United for Smart Sustainable Cities U4SSC). Dokument ponuja  metodologijo, kako razbrati podatke iz ključnih kazalnikov uspešnosti (KPI). Ti ključni kazalniki uspešnosti (KPI) za pametna in trajnostna mesta so bili razviti za merjenje prispevka informacijsko komunikacijskih tehnologij (IKT) k razvoju mest. Obenem pa mestom ponuja tudi orodje za samoocenjevanje.

Ključni kazalniki uspešnosti (KPI) so bili razviti, da bi mestom zagotovili dosledno in standardizirano metodo zbiranja podatkov in meritev uspešnost za:

Kazalniki bodo mestom omogočali merjenje napredka in primerjanje svoje uspešnosti z drugimi mesti. Vsak kazalnik upošteva celosten pristop k uspešnosti mesta v treh vidikih: gospodarstvo, okolje ter družba in kultura. Vsaka od teh dimenzij daje ločen pogled, ko jih povežemo skupaj pa dajejo celosten pogled na napredek in uspešnost.

Na področju gospodarskih kazalnikov so identificirali 45 kazalnikov, ki sežejo od dostopa gospodinjstev do interneta do mreže koles za izposojo. Na področju okoljskih kazalnikov so se osredotočili na 17 KPI-jev, od kvalitete zraka do porabe energije v javnih stavbah. Pri družbenih in kulturnih kazalnikih pa so razvili kazalnike, ki sežejo od pismenost odraslih do primerjave dohodkov med spoloma, skupaj z 19 KPI-ji.

Za boljši pregled kazalnikov in metodologije lahko dostopate do dokumenta Collection Methodology for Key Performance Indicators for Smart Sustainable Cities na tej povezavi(zaenkrat le v angleškem jeziku).

Okrepitev prispevka digitalizacije k pametnim mestom prihodnosti – povzetek poročila

Digitalizacija je eden od več megatrendov, vključno z globalizacijo, demografskimi in podnebnimi spremembami, ki spreminjajo politike od spodaj navzgor. Digitalne inovacije so že dve desetletji v središču diskurza o pametnih mestih s ciljem razvoja bolj učinkovitih in življenju prijaznih mestnih okolij.

Koncept pametnih mest je bil na začetku večinoma vezan na ponudbeno stran in sektorsko raven, pri čemer je zasebni sektor prevzel vodilno vlogo tako pri opredelitvi problema kot tudi oblikovanju rešitev za digitalne inovacije, da se na ta način ustvarijo nove gospodarske priložnosti, izboljša zagotavljanje storitev in olajša sodelovanje državljanov.

Naj jih nekaj naštejemo: pametna omrežja pomagajo upravljati porabo energije; pametni števci in cevi pomagajo pri sledenju kakovosti vode in odkrivanju puščanja; pametni senzorji izboljšujejo pretok prometa, učinkovitost prevoza in načine zbiranja trdnih odpadkov; mobilne aplikacije državljanom omogočajo poročanje o težavah v realnem času in neposredno sodelovanje z mestnimi storitvami; platforme, kot sta Airbnb in Uber, so zdaj osrednji stebri v mestih po vsem svetu; nizkocenovna mobilna sporočila, telemedicina in videoposvetovanja izboljšujejo zdravstvene rezultate in zmanjšujejo stroške zdravstvenega varstva; samovozeči avtomobili in platforme za souporabo avtomobilov zmanjšujejo pritisk na rabo zemljišč.

V prihodnje bodo nastajajoče tehnologije, kot so aditivna proizvodnja (3D-tiskanje), internet stvari (IoT), analitika masovnih podatkov, umetna inteligenca (AI), napredne tehnologije za shranjevanje energije, civilna tehnologija, brezpilotni letalniki (droni) in tehnologija blokovnih verig, močno vplivale na razvoj mest.

Medtem ko digitalne inovacije ostajajo osrednjega pomena za koncept pametnih mest, je ključno politično vprašanje za lokalne in nacionalne nosilce odločanja, kako kar najbolje zagotoviti blaginjo državljanov pri dragih naložbah v pametne tehnologije, aplikacije in digitalne inovacije.

Ta dokument (ponovno) opredeljuje pametna mesta kot »pobude ali pristope, ki učinkovito spodbujajo digitalizacijo, da bi povečali blaginjo državljanov in zagotovili učinkovitejše, trajnostne in vključujoče mestne storitve in okolja kot del sodelovalnega procesa z več deležniki«.

V dokumentu je navedeno, da je izkoriščanje prednosti digitalizacije v mestih ključnega pomena za zagotavljanje rasti in blaginje v naših gospodarstvih in družbah. Njegov namen je ovrednotiti desetletje eksperimentiranja, sprejemanja in širjenja pobud pametnih mest po vsem svetu, da bi pomagal razumeti, kaj je delovalo, kaj ni delovalo in kaj je mogoče izboljšati, da bi v celoti izkoristili potencial pametnih mest za spodbujanje vključujoče in trajnostne rasti.

Prvi del obravnava vrsto opredelitev in okvirov vrednotenja, ki so bili predlagani v zvezi s konceptom pametnih mest. Drugi del oceni nekatere glavne priložnosti, izzive, tveganja in kompromise, ki izhajajo iz digitalizacije v mestih, da opiše glavne politične posledice za vlade v državah OECD. V tretjem delu so predlagani načini, kako naj OECD obravnava predlagana politična vprašanja.

Dokument je na voljo tukaj: Smart-Cities-FINAL

Seznam dobrih praks turističnih destinacij pri uvajanju inovativnih in pametnih rešitev

Evropska prestolnica pametnega turizma je nova pobuda EU, osnovana na predlogu Evropskega parlamenta, ki je sredstva za pobudo za obdobje 2018–2019 zagotovil s pripravljalnim ukrepom.

Pobudo izvaja Evropska komisija, v njenem okviru pa potekajo prizadevanja za okrepitev inovativnega razvoja turizma v evropskih mestih in njihovi okolici, za povečanje njihove privlačnosti pa tudi za okrepitev gospodarske rasti in ustvarjanje delovnih mest. Njen cilj je vzpostavitev okvira za izmenjavo najboljših praks med sodelujočimi mesti na natečaju ter ustvarjanje priložnosti za sodelovanje in nova partnerstva.

Pobuda v najnovejšem dokumentu prikazuje dobre prakse mest kot turističnih destinacij pri uvajanju inovativnih in pametnih rešitev v štirih kategorijah:

  • trajnostnost,
  • digitalizacija,
  • kulturna dediščina & ustvarjalnost,
  • dostopnost.

Vabljeni k seznanitvami z inovativnimi dobrimi praksami na področju turizma, ki so na voljo na tej povezavi. Med njimi boste lahko zasledili kar nekaj slovenskih primerov, ki jih morda še ne poznate.

Poročilo o rabi tehnologij, osnovanih na umetni inteligenci (UI), v podjetjih

Poročilo ‘European enterprise survey on the use of technologies based on artificial intelligence’ obravnava rabo tehnologij, osnovanih na umetni inteligenci (UI), v podjetjih in ugotavlja, da 42 % podjetij trenutno uporablja vsaj eno tehnologijo UI, četrtina jih uporablja vsaj dve vrsti, 18 % pa jih načrtuje, da bodo tehnologije UI uvedle v naslednjih dveh letih. Tri ključne ovire pri sprejemanju AI so težave pri zaposlovanju novega osebja s pravimi znanji (57 %), stroški uvajanja (52%) in stroški prilagoditve operativnih postopkov (49 %).

Interoperabilnost je v središču nove digitalne strategije EU

Portal NIO – PORTAL NACIONALNEGA INTEROPERABILNOSTNEGA OKVIR je spletišče, ki je namenjeno objavi interoperabilnostnih rešitev in izdelkov javnega sektorja. Na enem mestu povezuje katalog interoperabilnostnih rešitev, spodbuja dobre prakse in njihovo ponovno uporabo. Portal omogoča tudi predloge in objave rešitev, ki so jih predlagali uporabniki.

Interoperabilnostni okvir predstavlja krovni nabor politik, standardov in smernic, ki opisujejo način, za katerega so se sodelujoče organizacije dogovorile, da ga bodo uporabljale za medsebojno elektronsko poslovanje. Z uporabo izdelkov NIO se zmanjšajo upravni stroški, pospešijo ljudem prijazni postopki in ohrani visoka raven varnosti storitev. Portal nudi tudi okvir za izmenjavo in ponovno uporabo elektronskih storitev in rešitev javnega sektorja ter spodbuja sodelovanje in povezovanje med javnimi upravami. Preverite če rešitev, ki jo potrebujete, že obstaja na NIO (Portal Nacionalnega Interoperabilnostnega Okvira).

OPSI – Odprti podatki Slovenije

OPSI, ki je vzpostavljen na podlagi EU Direktive o ponovni uporabi podatkov javnega sektorja in zakonodaje o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ),  predstavlja enotno nacionalno spletno točko za objavo odprtih podatkov za celotni javni sektor.

OPSI ima dvojno funkcijo:

  1. predstavlja centralni katalog evidenc in zbirk podatkov v državi, torej centralni popis metapodatkov o vseh evidencah in podatkovnih zbirkah, ki jih vodijo državni organi, občine in drugi organi javnega sektorja;
  2. predstavlja enotno spletno mesto tudi za objavo podatkov iz zbirk v odprtih in strojno berljivih formatih. Kolikor je določena zbirka v odprtih formatih že objavljena na drugem spletnem mestu, je na portalu OPSI navedena spletna povezava na takšno spletno mesto.

Portal OPSI poleg podatkov državnih organov vključuje tudi objavo odprtih podatkov lokalnih skupnosti. Portal zagotavlja vsem pravico do brezplačne in enostavne ponovne uporabe tistih prosto dostopnih podatkov, ki so objavljeni na način “odprtih podatkov” in sicer za katerikoli (neprofitni/profitni) namen. To pomeni, da jih lahko vsakdo, brez posebne zahteve ali registracije, pridobi in ponovno uporabi ter na njihovi podlagi izdela nove produkte ali storitve z dodano vrednostjo.

Dostop do OPSI portala najdete tukaj.

Državni portal prostorskih podatkov in aplikacij oz. GIS portal

GIS portal predstavlja enotno vstopno točko do prostorskih podatkov, storitev in aplikacij, s katerimi razpolagajo državne institucije. Portal omogoča državnim institucijam, da na portalu objavljajo spletne GIS servise in aplikacije ter tako omogočijo uporabo svojih podatkov in storitev širši javnosti.

GIS portal uporablja GIS infrastrukturo, ki jo nudi Državni računalniški oblak (DRO), zato lahko na portalu objavljajo tiste državne institucije, ki imajo pravico uporabe storitev na DRO.

DRO in delovanje centralno informacijsko komunikacijskega sistema zagotavlja Ministrstvo za javno upravo, ki je upravljalec ITK infrastrukture državne uprave in skrbi za enoten razvoj skupnih informacijskih rešitev v državni upravi.

Na GIS portalu lahko najdete register kulturne dediščine, atlas voda, pravne režime varstva kulturne dediščine, pregledovalnik arhivske ZKN in mnoge druge prostorske podatke.

Dostop do GIS portala najdete na tej povezavi.

Digitalno izobraževanje v evropskih šolah (poročilo mreže Eurydice)

Poročilo ‘Digital Education at School in Europe’ osvetljuje dve različni, a pomembni in dopolnjujoči se perspektivi digitalnega izobraževanja:

  • razvoj digitalnih kompetenc, pomembnih za učence in učitelje na eni strani, ter
  • pedagoško rabo tehnologij za podporo, izboljšanje in preoblikovanje učenja ter poučevanja na drugi.

Dokument zajema različna področja digitalnega izobraževanja, začenši s pregledom šolskih učnih načrtov in učnih rezultatov, povezanih z digitalno pismenostjo. Obravnava tako razvoj kompetenc, specifičnih za učitelje, v njihovem začetnem izobraževanju in v celotni karieri kot tudi oceno digitalnih kompetenc študentov in uporabo digitalnih tehnologij za ocenjevanje.

Poročilo ponuja pregled sedanjih nacionalnih strategij in politik na področju digitalnega izobraževanja v šoli, v prilogah pa so še informacije po državah o njihovih šolskih učnih načrtih, okvirih kompetenc učiteljev, strategijah na najvišji ravni in agencijah, ki podpirajo digitalno izobraževanje v šolah.

Poročilo zajema digitalno izobraževanje na primarni in splošni sekundarni ravni za šolsko leto 2018/19 v vseh 28 državah članicah EU ter Albaniji, Bosni in Hercegovini, Švici, Islandiji, Lihtenštajnu, Črni Gori, Severni Makedoniji, Norveški, Srbiji in Turčiji, skupno gre za 43 izobraževalnih sistemov.