Gradiva

Tu smo za vas zbrali raznovrstna gradiva, povezana s poslanstvom in dejavnostjo 4PDIH-a (digitalizacija organizacij, občin, podjetij, javne uprave). Gradiva so namenjena javnosti in so nastala v okviru delavnic, konferenc in delovnih srečanj, ki obravnavajo relevantna področja digitalizacije. Gradiva najdete v kategorijah: mesta in skupnosti, podjetja, javna uprava, izobraževanje in splošna raba.

Kaj je digitalizacija?

 

Beseda digitalizacija je večpomenka

Na različnih področjih dela, v javnem in v zasebnem sektorju ter v vseh panogah se srečujemo z besedo »digitalizacija«. Beseda ima več pomenov.

Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) opredeljuje za besedo digitalizácija dva pomena:

  1. pretvorba podatkov in informacij v digitalno obliko :digitalizacija starih zvočnih posnetkov; projekt digitalizacije
  2. uvedba, uvajanje tehnologije, ki temelji na taki pretvorbi: izpeljati popolno digitalizacijo telekomunikacijskega omrežja

SSKJ torej zaznava dva pomena v enem terminu. Prvi pomen ustreza angleškemu terminu digitisation, drugi pa terminu digitalization.

Več virov, tudi ZRC SAZU, podpira razlikovanje med terminoma digitizacija in digitalizacija, saj gre za dva termina, ki označujeta dva različna pojma.

Digitizacija je tehnični proces, kjer spreminjamo analogne informacije v digitalne (na primer, skeniramo dokument in ga imamo na voljo za uporabo v digitalnem formatu).

Digitalizacija označuje uvajanje tehnologije v delovni proces in s tem spreminjanje postopkov dela, ki naj bi se odvijali hitreje in bolj učinkovito (na primer, skenirani dokument shranimo v oblaku in je kadarkoli na voljo za uporabo za različne namene).

Digitalna preobrazba označuje preplet sprememb kulture, razmišljanja, delovne sile in tehnologije, ki omogočajo razvoj novih poslovnih modelov, strateških usmeritev in storitev.

EDUCAUSE, visokošolsko združenje za informacijsko tehnologijo opozarja na pomembnost razlikovanja treh pojmov – digitizacija, digitalizacija in digitalna transformacija – ki si sledijo in so medsebojno pogojeni.

Ker SSKJ ne razlikuje med terminoma digitizacija in digitalizacija, smo za potrebe razlikovanja v tem zapisu, označili digitalizacijo podatkov z (1) in digitalizacijo procesov z (2).

Spodnja preglednica na kratko razlaga pomene s primeri:

ANG SLO pomen s primeri
Digitization Digitalizacija (1) Digitalizacija podatkov in informacij. Digitalizacija je pretvorba podatkov in informacij iz analogne v digitalno obliko. Na primer, digitaliziramo papirnate zapise za arhiviranje in nadaljnjo rabo. Na splet smo dali informacije, ki jih prej ni bilo.

Organizacija podatkov in informacij, ki smo jih digitalizirali je naslednji korak, na primer priprava opisov podatkov (metapodatki) in objava zbirk podatkov na portalu OPSI.
Digitalization Digitalizacija (2) Digitalizacija postopkov. Digitalizacija opisuje uporabo digitalnih tehnologij in informacij za preoblikovanje posameznih procesov (na primer plač, nabave, obdelave vlog in podobno). Ločimo avtomatizirane in poenostavljene postopke. 
Digital transformation Digitalna preobrazba Digitalna preobrazba institucij in družbe. Digitalna preobrazba je institucionalna strategija za preoblikovanje strateške usmeritve ali vrednostne ponudbe institucije oziroma družbe (občine, fakultete, podjetja…)

Posterji: Digitalizacija in digitalna transformacija (pdf)

Akcijski načrt za prehod v digitalizacijo

Cilj akcijskega načrta za prehod v digitalizacijo (ang. Digital transition action plan) je zagotavljati boljše javne storitve za državljane, podpirati evropska mesta pri vpeljavi digitalizacije in pomagati evropskim podjetjem za razvoj inovacij in ustvarjanje novih poslovnih priložnosti za globalni trg. Akcijski načrt je del izvajanja Urban Agenda for the EU, ki bil sprejet hkrati z Amsterdamskim paktom maja 2016. Akcijski načrt je povezan z več strategijami na ravni EU, kot je the Digital Single Market Strategy for Europe, ter EU eGovernment Action Plan 2016-2020.

Namen akcijskega načrta je je izboljšati zakonodajo, instrumente financiranja in izmenjavo znanja, da bi prispevali k dolgoročnim ciljem Evropske Unije za trajnostno rast ter socialno, gospodarsko in teritorialno kohezijo.

Ukrepi so povezani z enim od naslednjih načel:

  • dostop do digitalnih spretnosti za vsakogar, omogočanje in izvajanje e-uprave, ki je osredotočena na državljane
  • zagotavljanje prostega in pravičnega dostopa do odprtih/javnih/osebnih podatkov
  • pospeševanje in sprejetje novih digitalnih tehnologij v mestih
  • spodbujanje digitalnega prehoda mest in novi poslovni modeli
  • okrepitev sposobnosti mest za delovanje v okviru prehoda v digitalizacijo.

Akcijski načrt za prehod v digitalizacijo lahko najdete tukaj (za zdaj le v angleškem jeziku).

Umetna inteligenca: evropski pristop k odličnosti in zaupanju

Razvoj umetne inteligence je zelo hiter. Vključuje številna tveganja, kot so nejasno odločanje, diskriminacija na podlagi spola ali druge vrste, vdori v naše zasebno življenje ali uporaba v kriminalne namene. Komisija se je zavezala omogočiti znanstveni preboj in ohraniti tehnološko vodstvo EU z pristopom, da so nove tehnologije v službi izboljšanje življenja vseh ljudi ob spoštovanju njihovih pravic.

Evropska strategija za podatke

Podatki so temelj digitalne preobrazbe. Podatki določajo naš način proizvodnje, potrošnje in življenja. Dostop do čedalje večje količine podatkov in zmožnost njihove uporabe sta bistvenega pomena za inovacije in gospodarsko rast. Inovacije, ki so jih spodbudili podatki, lahko prinesejo znatne in konkretne koristi za državljane in državljanke (na primer s personalizirano medicino ali boljšo mobilnostjo) ter evropskemu gospodarstvu (denimo z boljšim oblikovanjem politik in uporabnejšimi javnimi storitvami).

Cilj evropske strategije za podatke je EU omogočiti vodilno vlogo v podatkovni družbi. Z oblikovanjem enotnega trga za podatke bodo lahko podatki krožili znotraj EU in med sektorji v dobrobit podjetij, raziskovalcev in javnih uprav. Ljudje, podjetja in organizacije bodo lahko sprejemali boljša odločitve na podlagi spoznanj, pridobljenih z neosebnimi podatki, ki bi morali biti na voljo vsem.

Najnovejši dokument Evropska strategija za podatke najdete na tej povezavi (za zdaj le v angleškem jeziku).

Bela knjiga AIOTI o aktivnostih mreže IoT eDIH

Mreža IoT Digital Innovation Hubs, ki jo podpira Zveza za inovacije na področju interneta stvari (ang. Alliance for Internet of Things Innovation – AIOTI), bo imela ključno vlogo pri oblikovanju skupnosti razvijalcev, ki prispevajo k uveljavljanju IoT v evropsko industrijo na lokalni ravni. Obenem bo poudarek na strategijah razvoja poslovanja projektov s področja IoT, ki se izvajajo na lokalni ravni, na koncu pa bo predložen načrt za izpolnitev obstoječih sektorskih potreb in razkritje novih gospodarskih družb z angažiranjem lokalnega gospodarstva. Namen programa je torej podpirati razvoj in delovanje vozlišč IoT DIH v EU in po svetu.

Pričujoča (druga) publikacija, ki jo je pripravila delovna skupina AIOTI DIH, prispeva dodatno opredelitev tega, kakšna bo mreža IoT eDIH, in obravnava upravljanje, poslovni model, pravila sodelovanja, certificiranje, storitve, katalog platform in trg.

4PDIH je član mreže IoT DIH, za dokument, ki ga najdete na povezavi, pa je vodja 4PDIH-a dr. Emilija Stojmenova Duh prispevala ravno poglavje o upravljanju. Celotno publikacijo najdete tukaj.

Prispevek sicer opisuje številne ukrepe, ki jih mora AIOTI izvesti za vzpostavitev trajnostne mreže IoT eDIH, ki bi lahko podpirala IoT eDIH. V naslednjem programu Digitalna Evropa bo namreč 1,3 milijarde evrov na voljo za zagotavljanje široke uporabe digitalnih tehnologij v celotnem gospodarstvu in družbi za izgradnjo ter krepitev mreže evropskih digitalnih stičišč za inovacije, katerih cilj je imeti vozlišče v vsaki regiji, da bi podjetjem, javnim uslužbencem in skupnostim pomagala izkoristiti digitalne priložnosti.

Podpora regijam v industrijski tranziciji – poročilo OECD

Politike za ljudi in kraje

Poročilo OECD ponuja smernice za obvladovanje industrijske tranzicije in je namenjeno vsem odločevalcem, ki si prizadevajo za izboljšanje politik, ki spodbujajo industrijske spremembe.

Opredeljuje, kako lahko regije v industrijski tranziciji postanejo bolj konkurenčne in bolj prožne v razmerah velikih sprememb, ki jih prinašajo globalizacija, razogljičenje in nenehne tehnološke spremembe.

Povzema razprave, ki izhajajo iz številnih delavnic medvrstniškega učenja, ki sta jih v 2018 skupaj organizirala Evropska komisija in OECD, ter predstavlja številna orodja za implementacijo, ki jih imajo oblikovalci politik na voljo za spodbuditev regionalnega inovacijskega potenciala za reševanje navedenih izzivov na makro ravni in spremljajočih posebnosti, kot so neprimerna baza znanja, brezposelnost zaradi deindustrializacije in omejene naložbene priložnosti.

Poročilo združuje ekonomsko analizo ter regionalne in državne prakse sodelujočih regij in držav na področju prihodnosti dela, podjetništva, inovacij, prehoda v podnebno nevtralno gospodarstvo in vključujoče rasti, na podlagi tega pregleda pa opredeljuje medsektorske izkušnje za pomoč politiki, da bodo ustvarjalci lahko uspešno oblikovali naslednji sveženj ukrepov za pametno specializacijo in regionalne strategije za inovacije.

Celotno poročilo (v različnih formatih: web, PDF, ePUB) najdete na povezavi.

Zemljevid digitalnega sodelovanja (poročilo generalnega sekretarja ZN)

»Digitalne tehnologije ne obstajajo v vakuumu – imajo ogromen potencial za pozitivne spremembe, po drugi strani pa lahko tudi okrepijo in povečajo obstoječe pomanjkljivosti ter gospodarske in druge neenakosti,« je le eden izmed poudarkov najnovejšega poročila generalnega sekretarja Združenih narodov.

Julija 2018 je generalni sekretar sklical visoki odbor za digitalno sodelovanje, da bi zbral predloge za okrepitev sodelovanja v digitalnem prostoru med vladami, zasebnim sektorjem, civilno družbo, mednarodnimi organizacijami, akademskimi ustanovami, tehniško skupnostjo in drugimi pomembnimi deležniki. Komisija je junija 2019 sklepe tega odbora predstavila v končnem poročilu z naslovom Doba digitalne soodvisnosti, v katerega je vključila 5 sklopov priporočil o tem, kako lahko mednarodna skupnost sodeluje pri opredelitvi optimalne rabe digitalnih tehnologij in zmanjšanju tveganj:

  1. vzpostavitev vključujočega digitalnega gospodarstva in družbe;
  2. razvoj človeških in institucionalnih zmogljivosti;
  3. varstvo človekovih pravic in samostojnega človeškega delovanja;
  4. spodbujanje digitalnega zaupanja, varnosti in stabilnosti;
  5. spodbujanje globalnega digitalnega sodelovanja.

Po izdaji poročila so države članice in več kot 100 subjektov in organizacij sekretarju posredovali povratne informacije na sklepe in priporočila, izvedene pa so bile tudi strokovne skupine na to temo, ki so se posvetovale o tem, kako izvajati ta priporočila, kar je vključevalo tudi pripravo vsebine za poročilo Zemljevid digitalnega sodelovanja. Njihovi prispevki so namreč pomenili neprecenljive vpoglede, ki so bili skrbno preučeni pri pripravi III. in IV. poglavja tega poročila.

Namen pričujočega poročila je, prvič, povzeti stanje vseh prvotnih priporočil odbora, ki vključujejo tudi nadaljnja posvetovanja na to temo, in drugič, določitev sklepnih stališč za nadaljevanje ukrepov na področju digitalnega sodelovanja.

Poročilo Zemljevid digitalnega sodelovanja najdete na povezavi.

Shaping the digital transformation in Europe (poročilo o stanju in prihodnosti digitalnega razvoja v Evropi)

Poročilo Shaping the digital transformation in Europe, ki ga je Evropska komisija objavila 22. septembra 2020, nazorno in s številkami prikaže stanje in prihodnje možnosti na področju digitalnega razvoja v Evropi ter položaj Evrope v svetovnem razvoju. Iz njega sledi, da je nujno potrebno povezovanje ne glede na različne meje in razlike, od meddržavnih do medpanožnih in drugih.

Dokument povzema izsledke istoimenske študije, v njem pa je opisanih devet ključnih pobud za Evropo – gre za drzne ukrepe, ki postavljajo visoko mejo in ki neposredno obravnavajo štiri cilje evropske digitalne preobrazbe po meri ljudi (ang. human-centric):

  • oblikovanje in uvajanje digitalnih rešitev za družbene izzive in podnebje;
  • ponovna oživitev demokracije, zaupanja in raznolikosti;
  • zagotavljanje evropske digitalne tehnološke suverenosti in kibernetske varnosti ter
  • spodbujanje gospodarstva in konkurenčnosti.

Poročilo si lahko prenesete na povezavi: Shaping the digital transformation in Europe.

Poročilo OECD: A roadmap toward a common framework for measuring the digital economy

Prenos dokumenta: A roadmap toward a common framework for measuring the digital economy 

Vseprisotna pojava digitizacije (pretvorba analognih informacij v digitalno obliko) in še bolj aktualne digitalizacije (prenos in uporaba digitalnih tehnologij v praktično rabo) močno vplivata na razširitev tega, kar poznamo pod izrazom digitalna ekonomija. Da bomo lahko res izkoristili vse prednosti digitalne ekonomije in ob tem obravnavali tudi njene izzive, potrebujemo okrepljen mednarodni dialog z vsemi deležniki o merjenju njenih ključnih kazalnikov.

Pričujoče poročilo se v prizadevanjih za oblikovanje enotnega okvira za merjenje digitalne ekonomije naslanja na predhodno delo skupine G20, zlasti na področju oblikovanja enotne definicije digitalne ekonomije in nabora obstoječih kazalnikov za merjenje delovnih mest, spretnosti in rasti v digitalni ekonomiji. Dokument delo na tem področju dopolnjuje in predlaga naslednje korake za oblikovanje merskega instrumenta za digitalno ekonomijo.

Sestavljen je iz 4 poglavij, in sicer 1. poglavje oriše splošni kontekst poročila in digitalizacije v državah skupine G20. 2. poglavje je namenjeno opredelitvi in ključnim izzivom pri merjenju, 3. pa podrobnejšemu pregledu kazalnikov na področjih delovnih mest, spretnosti in rasti. V zadnjem, 4., poglavju se lahko seznanite s konceptualnim okvirom načrta za merjenje digitalne ekonomije, poročilo pa sicer nazorno predstavi obstoječi ekosistem merjenja parametrov digitalne ekonomije, pri čemer izpostavljamo zlasti zelo pregledno orodje Going Digital Toolkit.

McKinseyjevo poročilo za Slovenijo: Vzpon digitalnih izzivalcev

Kako lahko digitizacija postane novi pogon za slovensko rast?

McKinseyjevo poročilo iz leta 2019 se osredotoča na digitalni potencial Slovenije in je v osnovi razdeljeno na 4 dele:

  • potencial digitalne ekonomije,
  • trenutno stanje digitizacije slovenskega gospodarstva,
  • ključni dejavniki digitizacije,
  • priporočila.

Poročilo še zlasti poudarja, da je slovenski digitalni potencial mogoče doseči s tem, da zapolnimo digitalne vrzeli tako v javnem kot zasebnem sektorju, in tako, da se posebna pozornost nameni digitizaciji malih in srednje velikih podjetij, ki svojega digitalnega potenciala še ne izkoriščajo v celoti. V poročilu je tudi navedeno še, da čeprav ima slovenska populacija nekoliko nižje digitalne spretnosti kot vodilne države na digitalnem področju, pa mlajša populacija to vrzel že zmanjšuje.

Kot dve ključni področji, na katerih lahko Slovenija gradi, sta izpostavljena:

  • kvalitetno osnovno- in srednješolsko izobraževanje na področju razvoja matematične in znanstvene pismenosti,
  • relativno dobro razvita digitalna infrastruktura.

Preberite več v poročilu!

Orodje za merjenje digitalne zrelosti območij

Z orodjem za merjenje digitalne zrelosti območij bodo deležniki lahko opredelili njihovo digitalno zrelost, vključno s perifernimi in digitalno razvijajočimi se območji, da bi (naprej) razvijali in izboljšali strategije za njihovo digitalno preobrazbo. Namen orodja za merjenje digitalne zrelosti območij je ugotavljanje digitalne zrelosti in osnovnih pogojev za procese digitalne preobrazbe perifernih in digitalno razvijajočih se območij z namenom nadaljnjega razvoja in izboljšanja strategij za njihovo digitalno preobrazbo.

Orodje za merjenje digitalne zrelosti območij obsega devet ključnih področij, ki se nanašajo tako na pogoje kot tudi pospeševalnike digitalne preobrazbe območij v perifernih in digitalno razvijajočih se območjih, namenjeno pa je javnim in zasebnim deležnikom ter deležnikom skupnosti, ki želijo oceniti digitalno zrelost svojih območij in določiti ključne izzive digitalne preobrazbe ter način nadaljnjega razvoja, preoblikovanja in izboljšanja strategij digitalne preobrazbe. Orodje je bilo sicer razvilo v okviru projekta Interreg Europe CARPE DIGEM, ki ga sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR).

Povezava do orodja: https://carpedigem.eu/?lan=sl

Delavnice 'Analiza potreb na področju digitalizacije slovenskih občin'

Predstavitev možnosti digitalizacije občin in priložnosti za sodelovanje ter delavnica soustvarjanja digitalnih rešitev za občine s pomočjo metodologije SEROI+:

Raziskava stanja in potreb digitalizacije slovenskih občin – poročilo 4PDIH

V 4PDIH-u smo leta 2020 na regijskih delavnicah s pomočjo metodologije SEROI+ (ang. social, economic and environmental return on investment) na interaktiven način razmišljali o najbolj kritičnih potrebah, s katerimi se soočajo občine, občani ter organizacije in podjetja v lokalnih okoljih. Vsaka skupina je na koncu delavnice prišla do konkretnih predlogov za nove storitve ali produkte, ki bi reševali identificirane izzive.

Na podlagi izsledkov delavnic smo pripravili nabor predlogov za digitalizacijo občin, na podlagi odkritih potreb po digitalizaciji in prioritet v občinah pa smo zasnovali interaktivno vizualizacijsko orodje, ki je na voljo na spletni strani: http://4pdih.com/orodje/.

Izsledke delavnic in izvedenih raziskav najdete v dokumentu: Raziskava stanja in potreb digitalizacije slovenskih občin – poročilo.

Načrt za mesta in regije kot podlaga za digitalno preobrazbo

Digitalna transformacija ne omogoča samo gospodarske rasti, ampak tudi izboljšanje kakovosti življenja vseh državljanov Evropske unije. Dokument Načrt za mesta in regije kot podlaga za digitalno preobrazbo (ang. Blueprint for cities and regions as launch pads for digital transformation), ki ga je pripravil Strateški politični forum o digitalnem podjetništvu Evropske komisije (ang. Strategic Policy Forum on Digital Entrepreneurship), poudarja strateško vlogo mest in regij pri sodobni digitalni preobrazbi.

Dokument je nastal na podlagi analize trinajstih različnih evropskih mest, ki so vpeljale digitalno preobrazbo in tako dosegle višjo gospodarsko rast. Poročilo služi kot vodnik za oblikovalce nacionalnih in lokalnih politik, podjetja, raziskovalne inštitucije in civilno družbo. Namen dokumenta je spodbujanje regionalne gospodarske rasti in povečanje delovnih mest, prav tako pa definira konkretne korake za dosego le-tega, dejavnike uspeha in kazalnike za njihovo merjenje.

Načrt določa štiri glavne stebre, ki jih lahko uporabijo zainteresirani deležniki, da pomagajo svojim mestom in regijam, da postanejo digitalne:

  1. Vodenje in sodelovanje za pametno upravljanje lokalnega digitalnega ekosistema
    • Ustvarite v prihodnost usmerjeno digitalno strategijo in okoli nje zgradite skupno vizijo
    • Gradite dolgotrajna partnerstva in odnose
    • Sodelujte preko meja verig vrednosti in sektorjev
  2. Spodbujanje podjetništva in dvig digitalnih kadrovskih kompetenc za pospešitev procesa digitalne preobrazbe
    • Spodbujajte lokalno delovno silo, da se usmeri v digitalizacijo
    • Privabite globalne digitalne talente
    • Razvijajte kulturo podjetništva
  3. Dostop do podatkov in tehnologij, ki omogočajo rešitve na lokalnem nivoju
    • Razvijte digitalno strategijo za mesta
    • Omogočite dostop do odprtih podatkov preko platform za odprte podatke
    • Zagotovite dostop do digitalnih tehnologij na lokalni ravni
  4. Ključne naložbe v infrastrukturo, ki spodbuja digitalni razvoj
    • Zagotovite nujno digitalno infrastrukturo za digitalno preoblikovanje lokalnih podjetij
    • Zagotovite varne naložbe v digitalno infrastrukturo
    • Zagotovite ekonomsko vzdržnost lokalnih naložb v digitalno infrastrukturo

Načrt za mesta in regije kot podlaga za digitalno preobrazbo (ang. Blueprint for cities and regions as launch pads for digital transformation) je dostopen na tej povezavi (zaenkrat le v angleškem jeziku).

Izziv za digitalna mesta

Izziv za digitalna mesta (ang. Digital Cities Challenge) je program Evropske komisije, katerega namen je spodbujanje 41 mest pri razvoju in izvajanju politik na področju digitalizacije, kar lahko pomembno vpliva na vsakodnevno življenje prebivalcev mest in podjetij.

Izziv je trajal med 2017 in 2019 in je vključeval 41 evropskih mest, ki so tvorila mrežo sodelovanja, učenja in izmenjavo praks. Vključeval je 15 mest, ki so bila izbrana izmed 92 prijavami iz 23 držav članic, 20 mest, ki so bila povabljena, da sodelujejo v pobudi za digitalno preobrazbo z lastnimi sredstvi, in 6 mest, ki so imela vlogo mentorjev, saj so se pridružila prostovoljno in z ostalimi mesti delila svoje dragocene izkušnje. Povezavo do seznama sodelujočih mest in njihovih primerov dobrih praks lahko najdete tukaj.

V okviru programa so razvili tudi orodje za oceno digitalne zrelosti mest. Orodje je odprto za uporabo in se osredotoča na vlogo mest kot nosilcev industrijske preobrazbe s pomočjo digitalnih tehnologij in rešitev v gospodarstvu. Uporabniki lahko dobijo takojšen dostop do svojih rezultatov in učnih gradiv. Dostop do orodja najdete tukaj.

Rezultat projekta so tudi nasveti za različne deležnike. Pripravili so specifična priporočila in nasvete za različne deležnike kot so: grozdi, mestni menedžerji, direktorji podjetij, nevladne organizacije, investitorji, novinarji in mnogi drugi. Priporočila lahko najdete tukaj.

Povezavo do spletne strani Izziv za digitalna mesta (Digital cities challenges) pa najdete na tej povezavi (zaenkrat le v angleškem jeziku).

Metodologija zbiranja ključnih kazalnikov uspešnosti za pametna trajnostna mesta

Dokument Metodologija zbiranja ključnih kazalnikov uspešnosti za pametna trajnostna mesta (ang. Collection Methodology for Key Performance Indicators for Smart Sustainable Cities) je nastal v okviru pobude Združenja za pametna trajnostna mesta (United for Smart Sustainable Cities U4SSC). Dokument ponuja  metodologijo, kako razbrati podatke iz ključnih kazalnikov uspešnosti (KPI). Ti ključni kazalniki uspešnosti (KPI) za pametna in trajnostna mesta so bili razviti za merjenje prispevka informacijsko komunikacijskih tehnologij (IKT) k razvoju mest. Obenem pa mestom ponuja tudi orodje za samoocenjevanje.

Ključni kazalniki uspešnosti (KPI) so bili razviti, da bi mestom zagotovili dosledno in standardizirano metodo zbiranja podatkov in meritev uspešnost za:

Kazalniki bodo mestom omogočali merjenje napredka in primerjanje svoje uspešnosti z drugimi mesti. Vsak kazalnik upošteva celosten pristop k uspešnosti mesta v treh vidikih: gospodarstvo, okolje ter družba in kultura. Vsaka od teh dimenzij daje ločen pogled, ko jih povežemo skupaj pa dajejo celosten pogled na napredek in uspešnost.

Na področju gospodarskih kazalnikov so identificirali 45 kazalnikov, ki sežejo od dostopa gospodinjstev do interneta do mreže koles za izposojo. Na področju okoljskih kazalnikov so se osredotočili na 17 KPI-jev, od kvalitete zraka do porabe energije v javnih stavbah. Pri družbenih in kulturnih kazalnikih pa so razvili kazalnike, ki sežejo od pismenost odraslih do primerjave dohodkov med spoloma, skupaj z 19 KPI-ji.

Za boljši pregled kazalnikov in metodologije lahko dostopate do dokumenta Collection Methodology for Key Performance Indicators for Smart Sustainable Cities na tej povezavi(zaenkrat le v angleškem jeziku).

Okrepitev prispevka digitalizacije k pametnim mestom prihodnosti – povzetek poročila

Digitalizacija je eden od več megatrendov, vključno z globalizacijo, demografskimi in podnebnimi spremembami, ki spreminjajo politike od spodaj navzgor. Digitalne inovacije so že dve desetletji v središču diskurza o pametnih mestih s ciljem razvoja bolj učinkovitih in življenju prijaznih mestnih okolij.

Koncept pametnih mest je bil na začetku večinoma vezan na ponudbeno stran in sektorsko raven, pri čemer je zasebni sektor prevzel vodilno vlogo tako pri opredelitvi problema kot tudi oblikovanju rešitev za digitalne inovacije, da se na ta način ustvarijo nove gospodarske priložnosti, izboljša zagotavljanje storitev in olajša sodelovanje državljanov.

Naj jih nekaj naštejemo: pametna omrežja pomagajo upravljati porabo energije; pametni števci in cevi pomagajo pri sledenju kakovosti vode in odkrivanju puščanja; pametni senzorji izboljšujejo pretok prometa, učinkovitost prevoza in načine zbiranja trdnih odpadkov; mobilne aplikacije državljanom omogočajo poročanje o težavah v realnem času in neposredno sodelovanje z mestnimi storitvami; platforme, kot sta Airbnb in Uber, so zdaj osrednji stebri v mestih po vsem svetu; nizkocenovna mobilna sporočila, telemedicina in videoposvetovanja izboljšujejo zdravstvene rezultate in zmanjšujejo stroške zdravstvenega varstva; samovozeči avtomobili in platforme za souporabo avtomobilov zmanjšujejo pritisk na rabo zemljišč.

V prihodnje bodo nastajajoče tehnologije, kot so aditivna proizvodnja (3D-tiskanje), internet stvari (IoT), analitika masovnih podatkov, umetna inteligenca (AI), napredne tehnologije za shranjevanje energije, civilna tehnologija, brezpilotni letalniki (droni) in tehnologija blokovnih verig, močno vplivale na razvoj mest.

Medtem ko digitalne inovacije ostajajo osrednjega pomena za koncept pametnih mest, je ključno politično vprašanje za lokalne in nacionalne nosilce odločanja, kako kar najbolje zagotoviti blaginjo državljanov pri dragih naložbah v pametne tehnologije, aplikacije in digitalne inovacije.

Ta dokument (ponovno) opredeljuje pametna mesta kot »pobude ali pristope, ki učinkovito spodbujajo digitalizacijo, da bi povečali blaginjo državljanov in zagotovili učinkovitejše, trajnostne in vključujoče mestne storitve in okolja kot del sodelovalnega procesa z več deležniki«.

V dokumentu je navedeno, da je izkoriščanje prednosti digitalizacije v mestih ključnega pomena za zagotavljanje rasti in blaginje v naših gospodarstvih in družbah. Njegov namen je ovrednotiti desetletje eksperimentiranja, sprejemanja in širjenja pobud pametnih mest po vsem svetu, da bi pomagal razumeti, kaj je delovalo, kaj ni delovalo in kaj je mogoče izboljšati, da bi v celoti izkoristili potencial pametnih mest za spodbujanje vključujoče in trajnostne rasti.

Prvi del obravnava vrsto opredelitev in okvirov vrednotenja, ki so bili predlagani v zvezi s konceptom pametnih mest. Drugi del oceni nekatere glavne priložnosti, izzive, tveganja in kompromise, ki izhajajo iz digitalizacije v mestih, da opiše glavne politične posledice za vlade v državah OECD. V tretjem delu so predlagani načini, kako naj OECD obravnava predlagana politična vprašanja.

Dokument je na voljo tukaj: Smart-Cities-FINAL

Seznam dobrih praks turističnih destinacij pri uvajanju inovativnih in pametnih rešitev

Evropska prestolnica pametnega turizma je nova pobuda EU, osnovana na predlogu Evropskega parlamenta, ki je sredstva za pobudo za obdobje 2018–2019 zagotovil s pripravljalnim ukrepom.

Pobudo izvaja Evropska komisija, v njenem okviru pa potekajo prizadevanja za okrepitev inovativnega razvoja turizma v evropskih mestih in njihovi okolici, za povečanje njihove privlačnosti pa tudi za okrepitev gospodarske rasti in ustvarjanje delovnih mest. Njen cilj je vzpostavitev okvira za izmenjavo najboljših praks med sodelujočimi mesti na natečaju ter ustvarjanje priložnosti za sodelovanje in nova partnerstva.

Pobuda v najnovejšem dokumentu prikazuje dobre prakse mest kot turističnih destinacij pri uvajanju inovativnih in pametnih rešitev v štirih kategorijah:

  • trajnostnost,
  • digitalizacija,
  • kulturna dediščina & ustvarjalnost,
  • dostopnost.

Vabljeni k seznanitvami z inovativnimi dobrimi praksami na področju turizma, ki so na voljo na tej povezavi. Med njimi boste lahko zasledili kar nekaj slovenskih primerov, ki jih morda še ne poznate.

Odprta in agilna pametna mesta

Mreža Odprta in agilna pametna mesta (ang. Open & Agile Smart Cities – OASC) je mednarodna organizacija, ki sodeluje z organi lokalne javne uprave vseh velikosti, da jim nudi podporo na poti digitalne preobrazbe. S člani, partnerji in neodvisnimi strokovnjaki si prizadevajo za oblikovanje trajnostnih učinkov za mesta tako, da so oblikovali minimalno tehnično podlago za mesta in skupnosti.

To njihovo skupno stališče se imenuje minimalni mehanizmi interoperabilnosti (ang. Minimal Interoperability Mechanisms – MIMs).

Njihova skupnost omogoča nemoteno souporabo in ponovno uporabo digitalnih, podatkovno vodenih rešitev, s čimer zmanjšuje stroške inovacij, povečuje donosnost naložb in – zahvaljujoč uporabi odprtih standardov in API-jev – preprečuje priklepanje prodajalcev na določeno storitev. Na njihovi spletni strani (gumb spodaj) najdete kopico virov, uporabnih pri digitalni preobrazbi mest in skupnosti.

Open & Agile Smart Cities – OASC

Brezplačna odprta platforma BABLE

BABLE je brezplačna odprta platforma, ki deluje kot nevtralen posrednik med javnim in zasebnim sektorjem in s pametnimi tehnologijami prispeva k spremembam za boljše življenje v lokalnih okoljih. Platforma ponuja kakovostne informacije in storitve za podporo izvajanju rešitev pametnih mest. Na platformi mesta in podjetja izmenjujejo izkušnje in ideje ter si med seboj pomagajo pri razvoju novih na področjih kot so mobilnost, energija, IKT, gradnja, varnost, zrak, zdravje, odpadki, voda in drugo.

Platforma BABLE je sestavljena iz treh glavnih delov: RAZIŠČI, SPOT in POVEŽI:

  • RAZIŠČI: je namenjen spoznavanju rešitev pametnih mest in kako jih implementirati, predstavljeni so številni primeri uporabe, dobre prakse, rešitve in izdelki.
  • SPOT: ponuja interakcijo in sodelovanje s skupnostjo BABLE, tam najdete razne objave, novice, poizvedbe, poslovne priložnosti, dogodke, razprave in razpise.
  • POVEŽI : Predstavlja mesta, podjetja in projekte, ki sodelujejo na platformi, in ponuja možnosti za povezovanje.

Čeprav je nekaj vsebine na voljo za ogled brez ustvarjanja računa, je s prijavo izkoristek platforme veliko boljši. Za predstavnike mest je prijava na platformo BABLE in interakcija z njo brezplačna. Prijavljeni uporabniki vidijo celoten nabor razpoložljivih informacij (npr. vse podrobnosti o dobrih praksah in rešitvah, vključno s financami), lahko dostopajo do orodij v orodjarni platforme BABLE in veliko več.

BABLE - community driving the Smart City movement

KPI za pametna in trajnostna mesta

Ključni pokazatelji uspeha (angl. Key Performance Indicators) služijo za merjenje uspešnosti organizacije oz. področja njenega delovanja, pri čemer morajo biti povezani s strateškimi cilji.

KPI morajo biti čim bolj razumljivi in čim bližje posameznim osebam oziroma področju. Cilji, ki se spremljajo, naj bodo jasni vsem, zato je pri njihovem določanju dobro, da sodelujejo različne ravni vodenja pa tudi operative. 

V okviru Združenih narodov deluje pobuda U4SSC- Združeni za pametna in trajnostna mesta (U4SSC – United for smart and sustainable cities), ki pripravlja smernice za potrebno pomoč mestom na njihovi poti k trajnosti in digitalizaciji.

U4SSC je za merjenje uspešnosti pripravil Ključne kazalniki uspešnosti (KPI) za pametna, trajnostna mesta. Kazalniki so razviti na podlagi mednarodnega standarda – Priporočila ITU -T Y.4903/L.1603 “Ključni kazalniki uspešnosti za pametna trajnostna mesta za oceno doseganja ciljev trajnostnega razvoja”.

Kazalniki so bili razviti za zagotavljanje standardnih metod mest za zbiranje potrebnih podatkov za merjenje uspešnosti in napredka pri:

  • Doseganju ciljev trajnostnega razvoja (SDGs);
  • Digitalizaciji in rasti pametnih mest in
  • Trajnostni rasti mest.

KPI za pametna in trajnostna mesta sestavlja 91 kazalnikov. Vsak kazalnik uspešnosti U4SSC je bil izbran s postopkom pregleda in prispevka mednarodnih strokovnjakov in agencij ZN za zajem uspešnosti mesta v treh razsežnostih: gospodarstvo, okolje in družba ter kultura. Vsaka od teh razsežnosti ponuja ločen pogled na napredek in ob skupnem poročanju zagotavlja celosten pogled na pametno trajnostno mesto.

Znotraj vsake razsežnosti obstajajo pod-razsežnosti, ki se osredotočajo na bolj specifična področja uspešnosti in napredka.

KPI se nato dodatno razdelijo na glavne in napredne kazalnike. Glavni kazalniki so tisti, o katerih lahko poroča večina mest. Napredni kazalniki omogočajo poglobljen pogled na mesto in merijo napredek pri naprednejših pobudah.

S tem obsežnim okvirom, ki omogoča analizo od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor, KPI U4SSC pripovedujejo celotno zgodbo o digitalni zrelosti in trajnosti mesta.

Gradiva v angleščini:

  • Seznam vseh U4SSC KPI je v Metodologiji zbiranja ključnih kazalnikov uspešnosti za pametna, trajnostna mesta – prenesi PDF.
  • Več o sodelovanju z U4SSC na področju KPI najdete v dokumentu s prenosom PDF.
  • Smernice o orodjih in mehanizmih za financiranje projektov pametnih trajnostnih mest:PDF publikacijo prenesete tukaj. 

Poročilo o rabi tehnologij, osnovanih na umetni inteligenci, v podjetjih

Poročilo ‘European enterprise survey on the use of technologies based on artificial intelligence’ obravnava rabo tehnologij, osnovanih na umetni inteligenci (UI), v podjetjih in ugotavlja, da 42 % podjetij trenutno uporablja vsaj eno tehnologijo UI, četrtina jih uporablja vsaj dve vrsti, 18 % pa jih načrtuje, da bodo tehnologije UI uvedle v naslednjih dveh letih. Tri ključne ovire pri sprejemanju AI so težave pri zaposlovanju novega osebja s pravimi znanji (57 %), stroški uvajanja (52%) in stroški prilagoditve operativnih postopkov (49 %).

Poročilo Skupnega raziskovalnega središča Evropske komisije: Digital innovation hubs as policy instruments to boost digitalisation of SMEs

Prenos dokumenta: Digital innovation hubs as policy instruments to boost digitalisation of SMEs

Ta praktični priročnik temelji na znanju, pridobljenem v zadnjih dveh letih, o delovanju digitalnih inovacijskih stičišč (DIH) v različnih regionalnih socio-ekonomskih kontekstih, njegov cilj pa je nacionalnim/regionalnim oblikovalcem politike in/ali obstoječim upraviteljem DIH-ov zagotovi koristne in strukturirane informacije o tem, kako vzpostaviti nove DIH-e ali okrepiti delovanje obstoječih, hkrati pa izkoristiti razpoložljiva sredstva – s posebnim poudarkom na Evropskem skladu za regionalni razvoj (ESRR) – v obdobju 2021–2027.

Vloga DIH-ov je pomembnejša kot kdaj koli prej, zlasti v luči nujne potrebe MSP-jev po hitrem uvajanju naprednih digitalnih tehnologij za ublažitev negativnih posledic nedavne krize, povezane z epidemijo bolezni covid-19. Priročnik predstavi postopni pristop za podporo oblikovalcem politik, ki predvidevajo krepitev DIH-ov v svojih regijah/državah, z namenom pospešiti digitalno preobrazbo gospodarstva in družbe. Ta pristop omogoča uporabo priročnika kot referenčnega orodja, odvisno od posebnih potreb in stopnje izvajanja DIH-ov. Priročnik je še posebej praktičen zaradi številnih primerov, ki prikazujejo dobre prakse v različnih korakih predlagane metodologije.

Interoperabilnost je v središču nove digitalne strategije EU

Portal NIO – PORTAL NACIONALNEGA INTEROPERABILNOSTNEGA OKVIR je spletišče, ki je namenjeno objavi interoperabilnostnih rešitev in izdelkov javnega sektorja. Na enem mestu povezuje katalog interoperabilnostnih rešitev, spodbuja dobre prakse in njihovo ponovno uporabo. Portal omogoča tudi predloge in objave rešitev, ki so jih predlagali uporabniki.

Interoperabilnostni okvir predstavlja krovni nabor politik, standardov in smernic, ki opisujejo način, za katerega so se sodelujoče organizacije dogovorile, da ga bodo uporabljale za medsebojno elektronsko poslovanje. Z uporabo izdelkov NIO se zmanjšajo upravni stroški, pospešijo ljudem prijazni postopki in ohrani visoka raven varnosti storitev. Portal nudi tudi okvir za izmenjavo in ponovno uporabo elektronskih storitev in rešitev javnega sektorja ter spodbuja sodelovanje in povezovanje med javnimi upravami. Preverite če rešitev, ki jo potrebujete, že obstaja na NIO (Portal Nacionalnega Interoperabilnostnega Okvira).

OPSI – Odprti podatki Slovenije

OPSI, ki je vzpostavljen na podlagi EU Direktive o ponovni uporabi podatkov javnega sektorja in zakonodaje o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ),  predstavlja enotno nacionalno spletno točko za objavo odprtih podatkov za celotni javni sektor.

OPSI ima dvojno funkcijo:

  1. predstavlja centralni katalog evidenc in zbirk podatkov v državi, torej centralni popis metapodatkov o vseh evidencah in podatkovnih zbirkah, ki jih vodijo državni organi, občine in drugi organi javnega sektorja;
  2. predstavlja enotno spletno mesto tudi za objavo podatkov iz zbirk v odprtih in strojno berljivih formatih. Kolikor je določena zbirka v odprtih formatih že objavljena na drugem spletnem mestu, je na portalu OPSI navedena spletna povezava na takšno spletno mesto.

Portal OPSI poleg podatkov državnih organov vključuje tudi objavo odprtih podatkov lokalnih skupnosti. Portal zagotavlja vsem pravico do brezplačne in enostavne ponovne uporabe tistih prosto dostopnih podatkov, ki so objavljeni na način “odprtih podatkov” in sicer za katerikoli (neprofitni/profitni) namen. To pomeni, da jih lahko vsakdo, brez posebne zahteve ali registracije, pridobi in ponovno uporabi ter na njihovi podlagi izdela nove produkte ali storitve z dodano vrednostjo.

Dostop do OPSI portala najdete tukaj.

Državni portal prostorskih podatkov in aplikacij oz. GIS portal

Digitalno izobraževanje v evropskih šolah (poročilo mreže Eurydice)

GIS portal predstavlja enotno vstopno točko do prostorskih podatkov, storitev in aplikacij, s katerimi razpolagajo državne institucije. Portal omogoča državnim institucijam, da na portalu objavljajo spletne GIS servise in aplikacije ter tako omogočijo uporabo svojih podatkov in storitev širši javnosti.

GIS portal uporablja GIS infrastrukturo, ki jo nudi Državni računalniški oblak (DRO), zato lahko na portalu objavljajo tiste državne institucije, ki imajo pravico uporabe storitev na DRO.

DRO in delovanje centralno informacijsko komunikacijskega sistema zagotavlja Ministrstvo za javno upravo, ki je upravljalec ITK infrastrukture državne uprave in skrbi za enoten razvoj skupnih informacijskih rešitev v državni upravi.

Na GIS portalu lahko najdete register kulturne dediščine, atlas voda, pravne režime varstva kulturne dediščine, pregledovalnik arhivske ZKN in mnoge druge prostorske podatke.

Dostop do GIS portala najdete na tej povezavi.

Digitalno izobraževanje v evropskih šolah (poročilo mreže Eurydice)

Poročilo ‘Digital Education at School in Europe’ osvetljuje dve različni, a pomembni in dopolnjujoči se perspektivi digitalnega izobraževanja:

  • razvoj digitalnih kompetenc, pomembnih za učence in učitelje na eni strani, ter
  • pedagoško rabo tehnologij za podporo, izboljšanje in preoblikovanje učenja ter poučevanja na drugi.

Dokument zajema različna področja digitalnega izobraževanja, začenši s pregledom šolskih učnih načrtov in učnih rezultatov, povezanih z digitalno pismenostjo. Obravnava tako razvoj kompetenc, specifičnih za učitelje, v njihovem začetnem izobraževanju in v celotni karieri kot tudi oceno digitalnih kompetenc študentov in uporabo digitalnih tehnologij za ocenjevanje.

Poročilo ponuja pregled sedanjih nacionalnih strategij in politik na področju digitalnega izobraževanja v šoli, v prilogah pa so še informacije po državah o njihovih šolskih učnih načrtih, okvirih kompetenc učiteljev, strategijah na najvišji ravni in agencijah, ki podpirajo digitalno izobraževanje v šolah.

Poročilo zajema digitalno izobraževanje na primarni in splošni sekundarni ravni za šolsko leto 2018/19 v vseh 28 državah članicah EU ter Albaniji, Bosni in Hercegovini, Švici, Islandiji, Lihtenštajnu, Črni Gori, Severni Makedoniji, Norveški, Srbiji in Turčiji, skupno gre za 43 izobraževalnih sistemov.

Evropski izobraževalni prostor do leta 2025 ter novi temelji za izobraževanje in usposabljanje v digitalni dobi

Evropska komisija je 30. septembra 2020 sprejela dve pobudi, s katerima želi okrepiti prispevek izobraževanja in usposabljanja k okrevanju EU po koronavirusni krizi ter pomagati pri oblikovanju zelene in digitalne Evrope. Komisija je za uresničitev evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025 predlagala nove pobude, več naložb in tesnejše sodelovanje držav članic, da bi vsem Evropejcem in Evropejkam v vseh starostnih skupinah pomagala izkoristiti bogato ponudbo izobraževanja in usposabljanja v EU. Komisija je sprejela tudi nov akcijski načrt za digitalno izobraževanje, v katerem je upoštevala spoznanja iz koronavirusne krize.

Evropski izobraževalni prostor ima šest razsežnosti – kakovost, vključevanje in enakost spolov, zeleni in digitalni prehod, učitelji in učiteljice, visokošolsko izobraževanje ter močnejša Evropa v svetu. S pobudami se bodo med drugim preučili načini za povečanje kakovosti, zlasti pri osnovnih in digitalnih spretnostih, bolj vključujoče in spolno občutljivejše šolsko izobraževanje ter izboljšanje šolskega uspeha.

Akcijski načrt za digitalno izobraževanje (2021–2027) predlaga sklop pobud za visokokakovostno, vključujoče in dostopno digitalno izobraževanje v Evropi. Akcijski načrt je poziv k tesnejšemu sodelovanju med državami članicami na evropski ravni, pa tudi k sodelovanju z deležniki in med njimi, da bi sistemi izobraževanja in usposabljanja resnično ustrezali digitalni dobi. Učenje na daljavo je zaradi koronavirusne krize stopilo v ospredje izobraževalnih praks. Ob tem se je pokazalo, da je treba nujno izboljšati digitalno izobraževanje kot ključen strateški cilj za visokokakovostno poučevanje in učenje v digitalni dobi.

Več na tej povezavi.

Education at a Glance: OECD-jevi kazalniki na področju izobraževanja po svetu

Education at a Glance je OECD-jev izčrpen vir informacij o stanju na področju izobraževanja po vsem svetu.

V publikaciji so zbrani obsežni podatki o strukturi, financah in uspešnosti izobraževalnih sistemov v državah OECD in številnih partnerskih gospodarstvih. Več kot 100 grafikonov in tabel v tej publikaciji – kot tudi povezave do veliko več informacij, ki so na voljo v zbirki podatkov o izobraževanju – zagotavlja ključne informacije o: rezultatih izobraževalnih ustanov; vplivu učenja med državami; dostopnosti, sodelovanju in napredovanju v izobraževanju; finančnih sredstvih, vloženih v izobraževanje; učiteljih, učnih okoljih in organizaciji šol.

Izdaja za leto 2020 vključuje poudarek na poklicnem izobraževanju in usposabljanju, raziskovanju sodelovanja v poklicnem izobraževanju in usposabljanju na različnih ravneh izobraževanja, trgu dela in družbenih rezultatih diplomantov poklicnega izobraževanja ter človeških in finančnih virih, vloženih v poklicne institucije. To temo dopolnjujeta dva nova kazalnika o tem, kako se sistemi poklicnega izobraževanja in usposabljanja razlikujejo po vsem svetu, in o stopnji dokončanega srednješolskega izobraževanja.

Posebno poglavje je namenjeno trajnostnemu razvoju in raziskuje kakovost in udeležbo v srednješolskem izobraževanju.

Publikacijo (v različnih formatih) najdete na povezavi: Education at a Glance 2020 – OECD Indicators.

Kratek pregled slovenskih specifik najdete tu: Slovenia – Country Note.

Andragoški center Slovenije: E-izobraževanje za digitalno družbo

Obsežno in izčrpno gradivo E-izobraževanje za digitalno družbo je s podporo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport izdal Andragoški center Slovenije. Avtor in avtorici v monografiji na nazoren in uporaben način posredujejo informacije o e-izobraževanju, ki jih potrebujejo nosilci izobraževanja odraslih v Sloveniji, ko se odločajo o tem, ali vpeljati program e-izobraževanja, razviti lasten program, ali pa prilagoditi že razviti program.

Kako naj poteka izpeljava programa z menedžerskega, pedagoškega in tehničnega vidika, kakšna naj bo tehnološka podpora e-izobraževanja; katere prvine naj vsebuje program e-izobraževanja, kako usposobiti sodelavce za sodelovanje v programih e-izobraževanja, kakšne so razvojne perspektive e-izobraževanja na poti v digitalno družbo, so nekatera od vprašanj, ki jih gradivo izčrpno obravnava.

V gradivu gre zlasti za pedagoška, tehnološka in poslovno-organizacijska (menedžerska) vprašanja, s katerimi se srečujejo vodje izobraževalnih ustanov, učitelji v izobraževanju odraslih, svetovalni delavci, vodje oddelkov za izobraževanje odraslih v javnem in zasebnem sektorju, organizatorji izobraževanja odraslih. Uporabno je za vse, ki jih zanimajo sodobni pedagoški pristopi v povezavi s tehnološko podstatjo e-izobraževanja.

Raziskava Skupnega raziskovalnega središča EU: Kako so se družine spoprijele z izrednim učenjem na daljavo spomladi 2020?

Družine so letos igrale veliko vlogo v smislu pomoči otrokom pri učenju na daljavo med zaprtjem šoli zaradi bolezni covid-19 spomladi 2020. Vsaj tako kaže analiza podatkov raziskave, ki je vključevala starše in otroke iz 11 evropskih držav, med njimi tudi Slovenije.

Skoraj vsi anketirani otroci so lahko s pomočjo digitalnih tehnologij izvajali nekatere dejavnosti, povezane s šolanjem, in mnogi so dejali, da so jim šole zagotovile tako platforme za digitalno komunikacijo kot za učenje samo.

Starši so pomagali zapolniti vrzeli, ki so nastajale v učenju, s pomočjo pri učnih dejavnostih in moralno podporo. Več kot polovica anketiranih staršev je dejala, da so učenje svojih otrok doplnjevali s spletnimi gradivi, kot so videoposnetki in kvizi. Analogna učna gradiva, kot so knjige in televizija, so bila prav tako priljubljena, čeprav v manjši meri. Nujno pa je izpostaviti tudi dejstvo, da vse družine nimajo zmogljivosti, virov ali časa, da bi učinkovito nudile to dodatno podporo.

Tukaj lahko preverite še druge rezulate raziskave o soočanju družin z učenjem na daljavo v 11 izbranih državah članicah EU.

Portal središč za samostojno učenje Andragoškega centra Slovenije

Portal središč za samostojno učenje (SSU) omogoča, da lahko na enem mestu najdete:

1. informacije o mreži 40 SSU, v katerih se lahko brezplačno učite iz različnih učnih gradiv ob pomoči strokovnih delavcev in prek računalnika,

2. zbirko brezplačnih učnih gradiv v slovenskem jeziku, ki so že na voljo na spletu in so jih sodelavke in sodelavci središča izbrali za vas.

Portal SSU omogoča, da poiščete SSU, ki je najbližje vašemu domu in sicer prek zemljevida Slovenije, po regijah ali po organizacijah, v katerih delujejo SSU. V zbirki učnih gradiv je zajetih nekaj gradiv v slovenskem jeziku, ki so na voljo brezplačno na spletu in ki so primerna za učenje. Zbirka učnih gradiv se sproti ažurira in povečuje. Mnogo več učnih gradiv je na voljo v SSU.

Portal in njegove vsebine najdete na povezavi.

Raziskava Skupnega raziskovalnega središča EU: Lekcije šolanja na daljavo

Rezultati raziskave Skupnega raziskovalnega središča EU kažejo, da bi redno izobraževanje na daljavo s trenutnim stanjem infrastrukture in dostopnosti opreme poslabšalo obstoječe neenakosti, zlasti za nekatere skupine otrok, ki se nismo mogli nemoteno udeleževati pouka na daljavo.

Raziskava ugotavlja tudi, da so starši med šolanjem na daljavo igrali ključno vlogo pri učnem procesu. To velja zlasti za učence osnovnošolskega izobraževanja ali otroke s posebnimi izobraževalnimi potrebami, ki so potrebovali več njihove podpore.

Druge rezulate raziskave najdete v dokumentu.

Kobi TO! - Brezplačna mobilna aplikacija, ki prvošolčkom pomaga pri učenju branja ob vrnitvi v šolske klopi

Obdobje “Korone” se počasi umirja. Življenje se vrača v normalo, otroci pa so učenje na daljavo zamenjali za mnogo bolj tradicionalno sedenje v šolskih učilnicah. A prav pri učencih, tistih najmlajših, se poznajo dolgoročne posledice “učenja prek spleta”. Bralna pismenost v zadnjem obdobju ni le mirovala, pač pa je pri številnih nazadovala. In prav ti bodo morali delo zadnjih mesecev nadoknaditi.

Tega se še kako zavedajo v podjetju Kobi, kjer so na težave osnovnošolcev odgovorili kot znajo le oni. S pripravo brezplačnih vsebin, ki bodo najmlajšim pomagale pri osvojitvi nujno potrebnega bralnega znanja in postavitvi trdnih temeljev za nadaljnje učenje. Tako je izšel Kobi TO! – mobilna aplikacija, ki šolarjem omogoča vadbo enostavnih besed, njihovo izgovorjavo in vezavo.

“V zadnjem letu in pol smo ogromno časa namenili študiju ameriških raziskav o učenju in poučevanju branja in prišli do vrste pomembnih ugotovitev, ki se nanašajo tudi na slovenski jezik. Raziskave potrjujejo, da je natančno dekodiranje osnova za kasnejše tekoče branje. Kadar otroci te veščine ne usvojijo dobro, se zatekajo k neučinkovitim strategijam, kot je ugibanje besed iz konteksta ali ugibanje glede na prvi glas. Z branjem nesmiselnih črkovnih zvez brez konteksta učinkovito delamo na tej veščini,” pove Ursula Lavrenčič, vodja projekta KOBI in strokovnjakinja na področju opismenjevanja.

Kobi TO! lahko naložite kot aplikacijo na mobilni telefon ali tablico, ali pa do njega dostopate iz računalnika. Več o aplikaciji najdete na naši spletni strani http://kobiapp.io/sl/kobi-to. Za tiste, ki so se digitalnih vsebin v zadnjem obdobju naveličali pa aplikacija omogoča tudi tiskanje bralnih listov in vadbo v papirnati obliki. Kobi pripravlja tudi spletno predstavitev, ki jo bo gostila platforma “Pozitivna psihologija”. Prijavite se lahko tukaj http://bit.ly/kobi-to-prijava.

Ali je vaš vir verodostojen?
Ne pozabite upoštevati teh dejavnikov.

Vir: https://www.citethisforme.com/harvard/source-type

Namen: razlog za obstoj vira

  • Ali je namen informacije obveščanje, prepričevanje, poučevanje ali prodaja?
  • Ali avtorji/izdajatelji jasno izražajo svoje namene?
  • Ali so informacije videti kot dejstva ali kot mnenje?
  • Ali se zdi stališče nepristransko? Ali so navedeni nasprotni argumenti?

Avtoriteta vira informacij: avtor

  • Kdo je avtor? Kakšna so njegova pooblastila ali kvalifikacije?
  • Na podlagi česa je avtor usposobljen za pisanje o tej temi?
  • Ali so jasno opredeljeni kontaktni podatki avtorja?

Avtoriteta vira informacij: izdajatelj

  • Kdo je izdajatelj? Ali gre za neprofitno organizacijo, vladno agencijo ali organizacijo? Kako lahko to vpliva na njihovo stališče?
  • Na podlagi česa je založnik usposobljen za ustvarjanje del na to temo?
  • Kaj vam lahko o založniku pove naslov URL? Na primer, .gov lahko pomeni, da gre za vladno agencijo.

Natančnost: zanesljivost in resničnost vsebine

  • Od kod prihajajo informacije?
  • Ali je mogoče predstavljene informacije preveriti? Ali so podprte z dokazi, ki so jasno navedeni?
  • Ali je uporabljen jezik brez čustev ter ali se delo zdi nepristransko in objektivno?
  • Ali so v njem kakšne pravopisne ali slovnične napake? Če gre za spletni vir, ali vse povezave delujejo?
  • Če je bilo delo reproducirano, kdo ga je uredil/reproduciral? Kje so bile informacije prvotno objavljene?
  • Kako izvirne so ideje, predstavljene v delu? Ali se zdijo splošno znane?

Ustreznost: pomembnost informacij za vašo temo

  • Ali se informacije nanašajo na vašo temo ali odgovarjajo na vprašanje, ki ste ga predstavili?
  • Komu je delo namenjeno? Ali se to občinstvo ujema z vašim?
  • Ali ste si ogledali druge vire, povezane s tem virom? Ali se vam zdi, da obstaja veliko drugih virov na to temo?
  • Ali ste uporabili celoten vir ali le njegov del?

Aktualnost: pravočasnost informacij

  • Kdaj so bile informacije objavljene? Kdaj je bila nazadnje posodobljena?
  • Ali odražajo najnovejše razpoložljive informacije?
  • Kako se vaša tema ujema z datumom objave tega vira? Ali za predstavitev svojega stališča potrebujete aktualne informacije ali so starejši viri primernejši?

Izčrpnost

  • Ali vir predstavlja eno ali več stališč o vaši temi?
  • Ali je v viru predstavljena velika količina informacij o temi? Ali je kratek in osredotočen?
  • Ali menite, da so bile kakšne točke namenoma ali po naključju izpuščene, kar vpliva na celovitost vira?