'/%3E%3C/svg%3E){kind=small}
Tjaša Sobočan je skupaj s Simonom Balažicem, odgovornim urednikom TV AS, sodelovala na panelu z dijaki Gimnazije Murska Sobota: Razprava o digitalni prihodnosti Evrope: Umetna inteligenca in prihodnost izobraževanja. Panel je organizirala informacijska pisarna Europe Direct, moderiral ga je Grega Donša.
Pogovor z mladimi dijaki gimnazije Murska Sobota in informacijsko pisarno Europe Direct odpira vprašanja o tem, kaj prinaša umetna inteligenca izobraževanju, katere veščine sploh potrebujemo, in, kako se pripraviti na bodoči trg dela.
Najprej so nagovorili prihodnost izobraževanja, natančneje, kako bo umetna inteligenca v prihodnjih letih spremenila izobraževanje in katere digitalne kompetence bi morali dijaki razvijati že danes.
Tehnologija se vedno razvija hitreje, kot jo uspemo vključiti v sistemske spremembe, zato je ključno, kako prilagodljivi smo. Umetna inteligenca že spreminja izobraževanje, kjer se prilagajamo vsi, vključeni v proces. Če vzamemo za primer visokošolsko izobraževanje – Univerza v Ljubljani ima že nekaj časa smernice o rabi UI, kjer je ne prepoveduje, spodbuja pa varno, kritično in etično rabo. Poudarek je na odgovornosti za vsebino, ki ostaja na nas. Če omenimo kompetence, poleg prilagodljivosti so med ključnimi tudi digitalna in UI pismenost, ter tiste, ki jih UI ne bo mogla nadomestiti, kot je kritično in analitično razmišljanje, empatija, kibernetska varnost, vseživljenjsko učenje.
Na vprašanje, ali lahko umetna inteligenca v prihodnosti nadomesti določene poklice ali bo predvsem spremenila način, kako ljudje opravljamo svoje delo, so se sogovorniki strinjali z “da”.
UI že spreminja poklice in delovna mesta, prav tako spreminja način opravljanja dela – vsi že uporabljamo UI pri svojem delu tako v pisarnah kot na terenu (spomnimo se digitalnih orodij, kot so koledar, zemljevidi, priporočila, ipd.). V praksi to pomeni, da lahko UI opravlja del nalog določenega poklica – takšne, ki so ponovljive, rutinske in se jih da avtomatizirati. Ampak to odpira poklicem nove delovne naloge – več bo prostora za ustvarjalne, miselne naloge, oziroma mogoče tudi take, ki prej niso obstajale. Določeni poklici bodo lahko zaradi AI izginjali, z namenom, da težka, nevarna ali rutinska dela opravi UI, kot npr. v proizvodnjah. Se pa tukaj pojavijo priložnosti za nova delovna mesta – kjer se delavci lahko priučijo novih veščin in kompetenc. Svetovni gospodarski forum (WEF, Future of Jobs 2025) navaja, da bo zaradi UI izpodrinjenih 92 milijona delovnih mest, na novo pa jih bo oblikovanih 170 milijonov, torej smo za 72 milijonov delovnih mest v plusu – večinoma so to lahko poklici, ki jih še danes niti ne poznamo.
Kje je meja med koristno uporabo umetne inteligence in pretiranim zanašanjem nanjo – v šoli, pri delu in vsakdanjem življenju?
Pomembno je razumeti, da z UI orodji sodelujemo, odgovornosti pa ne prenašamo nanje, to ostaja na nas. Meja ostaja pri tem, da do informacij, pridobljenih z UI, ostajamo kritični in vedno spremljamo, ali so viri preverljivi. UI naj ne bo nadomestilo, ne za naše možgane ne za naše življenje in delo.
Kako lahko umetno inteligenco uporabljamo kot pomoč pri učenju, ne da bi zaradi nje izgubili sposobnost samostojnega in kritičnega razmišljanja?
Podobno kot računalo pri matematiki – vsi ga uporabljamo, da hitreje nekaj izračunamo, rešimo, še vedno pa vemo zračunati nekaj ‘na pamet’, če je treba, poznamo postopek. Tako nam je UI v pomoč, ne nadomešča pa naših sposobnosti. Pri učenju se je potrebno vprašati, ali lahko navedene informacije preverimo, ter, ali bi znali rešiti nalogo tudi brez uporabe UI. UI je pri učenju pripomoček, orodje, ki služi nam, ne obratno.
Na zadnje vprašanje o tem, kakšne priložnosti lahko digitalna preobrazba prinese mladim v Pomurju in kako lahko poskrbimo, da bodo od tehnološkega razvoja imeli korist tudi ljudje v našem okolju, so si sogovorniki prav tako enotni – prednosti so pozitivne:
Digitalna preobrazba in s tem digitalne kompetence prinašajo za lokalna okolja velike koristi. Mladi lahko tako postanejo soustvarjalci priložnosti, in ne zgolj uporabniki – princip funkcionalne digitalne pismenosti. Tehnologija mladim in vsem z digitalno infrastrukturo omogoča, da razvijajo svoje potenciale, ne glede na to, kje živijo – lahko imajo dostop do najboljših spletnih izobraževanj, do novih delovnih mest na daljavo (v celoti na daljavo ali v hibridni obliki), spodbujajo lahko lokalno podjetništvo, npr. s spletno prodajo in promocijo, ter pospešujejo razvoj podeželja s pametnim kmetijstvom, IoT in turizmom. Prav tako ima lokalno okolje bolj dostopne javne storitve, kot sta zVEM in eUprava, kjer se izognemo vožnji in čakanju v vrstah.
